Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Alergijska astma

Avtorica prispevka: prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka pulmologinje in alergologije

 

Ali poznate bolnika z astmo?

Ali imate težave s piskanjem in napadi težkega dihanja?

 

Alergijska astma je večinoma kronično, redkeje pa intermitentno alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti. Kopičenje vnetnih celic v sluznici in otekanje le-te hkrati z refleksnim krčenjem gladkih mišic v bronhialni steni povzroča zožitve cevi in ovira pretok zraka. V vneti sluznici se vzburijo tudi celice in žleze, ki izločajo sluz, zato astmatik ne le ovirano diha, ampak tudi izkašljuje sluz v procesu aktivne astme. Taki dogodki v sluznici pojenjajo sami ali pa šele po zdravilih. So občasni ali trajni. Osrednja značilnost astme pa je, da so pojavi povratni (reverzibilni), torej simptomov, kot so težko dihanje, tiščanje v prsih, kašelj, piskajoče dihanje, bolnik ne občuti stalno. Večinoma se umirijo po ustrezni sodobni terapiji.

 

Vrste astme

Obstajajo oblike astme, ko bolnik samo kašlja brez izpljunka, pa spet take, ki jih spremlja le obilna produkcija sluzi. Vendar je najbolj poznana astma z napadi dušenja in kašljem. Taki dogodki so občasni ali stalno aktivni, tako govorimo o občasni (intermitentni) in stalni (perzistentni) astmi. Poleg alergijske astme obstajajo še oblike brez vpletene alergije, največkrat pa se oblike astme in vzroki za njeno aktivnost prepletajo. Sluznica bolnika z astmo se s podobnim odgovorom kot na alergene odziva tudi na nespecifične dejavnike iz okolja ali na spremembe v telesu, vzburijo jo lahko nekatera zdravila, hormonske spremembe, dražeči dejavniki v poklicnem delu, psihični dejavniki.

 

Vzroki astme

Med alergeni so najpogosteje pelodi, pršice, živalske dlake, plesni, alergeni v hrani pa manjkrat. Alergijsko astmo aktivirajo tudi virusi in bakterije, ki pa tudi brez alergije lahko izzovejo bronhialno preodzivnost, kar je lahko podobno astmi. Nespecifični dražilci za bronhialno sluznico so cigaretni dim, spreji, pare pri kuhanju, mrzel zrak, močne vonjave. Astmo morejo povzročiti ali pa aktivirati aspirin in nesteroidni antirevmatiki. Pospeševalci astme so konzervansi, poklicni alergeni, onesnažen zrak, stres, telesni napor, vračanje želodčnega soka v požiralnik (refluks).
Pri alergijski astmi je v ozadju nagnjenosti k alergijam, morda že obstoječa neka druga alergijska bolezen, alergija v otroštvu, alergija v sorodstvu. K sprejemljivosti za alergije se dodatno pridruži še nek nov dejavnik, lahko popolnoma neznačilen, npr. virusna prehladna bolezen v dihalih, zlasti če so prehladi pogostejši ali so potekali brez zdravljenja in predolgo. Astmo lahko vzbudijo dražeče snovi npr. cigaretni dim, spreji, vonji in hlapi pri kuhanju in uživanju hrane, mrzel zrak, močni vonji dišav. Med zdravili je poznan sprožilec astme aspirin, pa tudi drugi nesteroidni antirevmatiki. Teže je odkriti prikrite vzroke astme, kot so konzervansi, snovi v poklicnem delu, psihične vzroke, stres, vpliv telesnega napora, refluksno bolezen požiralnika. Alergijski vzroki  astme so podobni kot pri alergijskem rinitisu, vnetni proces v bronhialni sluznici pa je zapleten in v njem sodelujejo elementi vnetja samega, aktivnost živčevja in hormonov.

Med alergijskimi vzroki ločimo inhalacijske alergene, prehrambene alergene, alergene v zdravilih, alergene v poklicnem delu, vsak od njih prispeva morda le majhen del k procesu astme ali pa samo podpira popolnoma drug primarni vzrok astme. Zaradi zapletenosti teh pojavov pravimo, da je astma vnetni sindrom, ki ga moramo čim bolje opredeliti, da aktivne faze bolezni lahko preprečujemo.

 

Kako astmo potrdimo, dokažemo

Prisluhnemo bolniku, ki občasno kašlja, zlasti značilen je kašelj ponoči, ima še sluzast izpljunek ob napadih tesnobe v prsih, ovirano dihanje, piskanje v pljučih, občutek dušenja.
Izmerimo volumne pri dihanju, to je spirometrija, ki pokaže priprtost dihalnih poti ali obstrukcijo. Če ob pregledu to ni prisotno, pristopimo k provokacijskemu testu, da bi se pojavila priprtost in jo takoj odpravimo z olajševalnim zdravilom. Napravimo ustrezne kožne teste za alergijo in dobro poizvemo vse o delovnem in bivalnem okolju.

 

Zdravljenje astme

Nujno je izogibanje alergenom in dražečim snovem. Zdravila za astmo pa svetujemo glede na stopnjo astme, glede na opažanja in meritve PEF v postopku samozdravljenja. PEF prikaže največjo hitrost in pretok zraka v izdihu. Po teh meritvah je izdelan semafor o stopnjah astme: lahka - 80 % normalne vrednosti, zmerno aktivna z nekaj več težav - 60-80 % in huda stopnja astme - PEF < 60 % norme, ko so dušenja in kašelj intenzivna in samo olajševalna zdravila niso dovolj. V tej stopnji je potreben obisk zdravnika.

Zdravila za astmo delimo v olajševalce - ß2-simpatomimetike v sprejih, ki zadostujejo za lažje stopnje astme in učinkujejo takoj, zato jih svetujemo »po potrebi«. Podobna zdravila so tudi s podaljšano aktivnostjo. Še segamo po starem zdravilu teofilinu v kapsulah in tabletah s počasnim sproščanjem. Olajševalci so še antiholinergiki, npr. ipratropijev bromid v spreju, često kombiniran z ß2-simpatomimetikom. Druga skupina zdravil so protivnetna zdravila - predvsem glukokortikoidi v sprejih in drugačnih pršilih za vdihovanje. Ta zdravila so na mestu za dolgoročno preprečevalno zdravljenje astmatskega vnetja in so potrebna pri srednje težkih in najtežjih oblikah astme. Pri najtežjih tovrstna zdravila dodajamo tudi v tabletah ali injekcijah za kratek čas. Protivnetni so tudi antagonisti levkotrienov v vnetnem procesu.
Protivnetna zdravila naj se uporabljajo redno, kot svetuje zdravnik, ki prilagaja doze stopnji aktivnosti astme. V praksi je več vrst sprejev in drugih pršilnikov, ki vsebujejo kombinacijo olajševalca in protivnetnega glukokortikoida.

 

Samokontrola astme

Bolnik beleži svoje težave, kakor jih občuti. Meri si PEF po nasvetu zdravnika in obojemu prilagaja terapijo ter ve, kdaj je potreben obisk zdravnika. Naši bolniki so usposobljeni za samokontrolo v »šolah astme«, katere občasno obnavljajo, da se seznanijo z novostmi možne terapije.

 

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke