Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Astma spomladi

Avtor prispevka: asist. mag. Jurij Regvat, specialist pnevmolog

 

Pomlad je v zraku ...
Žal pa to za marsikaterega astmatika ni samo prebujanja narave, novih zaljubljenosti in pomladnega optimizma. V zraku so v tem času namreč tudi različni alergeni, ki lahko preobčutljivim celo pokvarijo kakšen zmenek …

Astma je kronična vnetna bolezen, pri kateri nastane vnetje dihalnih poti. To vodi v preobčutljivost dihalnih poti, posledica tega pa so ponavljajoče se epizode dušenja, piskanja, napetosti v prsnem košu in kašljanja.

Poslabšanja astme lahko sprožijo telesna dejavnost, onesnaženost, hladen zrak, okužbe dihal in izpostavljenost povečanemu deležu različnih alergenov v zraku pri preobčutljivih bolnikih.

Bolniki z astmo imajo pogosto tudi seneni nahod (alergijski rinitis). Pri bolnikih, ki imajo samo seneni nahod, je tega potrebno dobro zdraviti, s čimer lahko zmanjšamo možnost nastanka alergijskega vnetja v pljučih – astme.

Pri nekaterih bolnikih se težave s smrkanjem, kihanjem in težjim dihanjem spomladi poslabšajo.


Zakaj?

Kako zmanjšamo pomladne težave?

Najbolj pomembno je izogibanje alergenu, ki povzroča težave. Da zmanjšamo stik s pelodi, zapirajmo okna, da alergeni ne prehajajo v stanovanje. Ne priporočamo sušenja perila na zraku. Po vrnitvi v stanovanje se je priporočljivo stuširati in preobleči, da se zmanjša koncentracija alergenov. Doma je potrebno pogosteje sesati prah, da alergene, ki pridejo od zunaj in se nalagajo na površine, sproti odstranjujemo. Med vožnjo z avtomobilom imejmo zaprta okna, da pelodi teže ter le v manjši meri pridejo v vozilo. Ker se nekateri alergeni na določenih območjih ne pojavljajo ali se pojavljajo ob drugem času, priporočamo tudi, da se preobčutljiva oseba umakne iz domačega okolja (npr. odide na morje ali v gore). Na sprehod se je bolje odpraviti po dežju, ko je peloda v zraku najmanj. Tudi košnjo trave je bolje prepustiti nekomu, ki nima alergije, če pa to ni mogoče, priporočamo masko prek nosu in ust.

Če samo izogibanje ni dovolj (in ponavadi ni) je potrebno poseči še po zdravilih. Preprečevalci so zdravila, ki zdravijo in zmanjšujejo alergijsko vnetje in s tem preprečujejo nastanek simptomov. Olajševalci pa težave in simptome, ki se pojavijo, le blažijo. Medtem ko so antihistaminiki dobri pri zdravljenju senenega nahoda, pri astmi nimajo učinka. Lahko pa vseeno omogočijo izboljšanje, saj je za učinkovito zdravljenje astme potrebno hkratno zdravljenje astme in rinitisa ter se z zdravljenjem rinitisa poveča tudi urejenost astme. Kot preprečevalce uporabljamo kortikosteroide, ki jih vpihujemo na sluznico nosu, pri astmi pa jih bolnik vdahne v pljuča. Drug preprečevalec so antilevkotrieni, ki so na razpolago v obliki tablet.

Koncentracija različnih pelodov je odvisna od podnebnega pasu in rastlinstva v določenem področju. Najprej se sprostijo v ozračje pelodi dreves, in sicer leska ter jelša, aprila cveti breza. Trave cvetijo od maja do julija. Koledar cvetenja različnih rastlin nam je v pomoč pri določanju začetka zdravljenja. Bolje je, da začnemo zdraviti takoj ob sprostitvi pelodov v zrak in ne šele, ko se že razvijejo simptomi alergije. Koncentracijo pelodov v zraku lahko sproti preverjamo na straneh Inštituta za javno zdravje: www.ivz.si/cvetni_prah.

Ob upoštevanju navodil za izogibanje cvetnemu prahu ter ustreznem in pravočasnem zdravljenju preostalih simptomov je lahko pomlad spet dišeča, brez smrkanja in težke sape.

 


Koncentracijo pelodov v zraku lahko sproti preverjamo na straneh Inštituta za javno zdravje: www.ivz.si/cvetni_prah

 

Viri:

Global strategy for asthma management and prevention. www.ginaasthma.org

Allergic rhinitis and its impact on asthma (ARIA) guidelines. www.whiar.org

www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/astma.php

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke