Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Alergija na sonce

Avtorica prispevka: doc. dr. Nada Kecelj – Leskovec, dr. med.

Skupina bolezni, ki jih povzroča na koži sonce, je zelo velika in raznolika. Strokovno jih imenujemo fotodermatoze. Sem prištevamo vse od sončnih opeklin, nekaterih bolezni, ki se poslabšajo na soncu, kot sta rozacea in lupus eritematosus, do pravih alergij na sonce z znanim ali neznanim alergenom

Oseba, ki bo razvila alergijsko reakcijo na določeno snov, se mora z njo najprej senzibilizirati, kar pomeni, da jo mora telo spoznati kot alergen, na katerega razvije preobčutljivostno reakcijo. Praviloma je lahko telo v stiku s potencialnim alergenom dalj časa, včasih tudi več let, preden se takšna reakcija razvije. Pri alergijskih reakcijah na sonce je poleg alergena v koži potrebna tudi izpostavitev soncu oziroma UV-žarkom. Najpogosteje povzročajo alergijo na sonce žarki UVA, redkeje UVB.

 

Znani alergeni kot povzročitelji alergije

Znani alergeni, ki lahko povzročajo alergijsko reakcijo na koži pod vplivom sončnih žarkov, so bili včasih dodani antibakterijskim milom (halogenirani salicilanilidi) ali pa celo kremam za sončenje (paraamino benzoiska kislina in benzofenon). Fotoalergijske reakcije lahko vidimo na soncu izpostavljeni koži po zaužitju nekaterih zdravil (benzodiazepini, fenotiazini, sulfonamidi, tiazidi, nesterodini antirevmatki). Ker se pri tovrstni preobčutljivosti na sonce razvije pozna reakcija, vidimo na koži srbeče spremembe (rdečina, bunčice, mehurčki) po enem do dveh dneh.

 

Preobčutljivost z neznanim alergenom

Druga skupina alergijskih bolezni na sonce pa zajema preobčutljivosti z neznanim alergenom. Domnevamo, da se pri tem neznana snov v koži pod vplivom UV-žarov spremeni, kar sproži alergijsko, morda celo avtoimuno reakcijo. Pogosta bolezen iz te skupine je polimorfna dermatoza. Bolniki imajo težave zgodaj spomladi, ko posije prvo močnejše sonce. Kožne spremembe so lahko različne (bunčice, koprivke, rdečina), vendar se pri posamezniku pojavi samo ena vrsta kožnih sprememb na soncu izpostavljeni koži nekaj ur po izpostavljanju sončim žarkom. Poleti so bolniki praviloma brez težav. Zelo redka bolezen iz te skupine je urtikarija na sonce ali solarna urtikarija. Srbeče urtike ali koprivke se pojavijo po vsem telesu nekaj minut po izpostavitvi sončnim žarkom. Redko se razvije anafilaktična reakcija s težkim dihanjem in znižanjem krvnega pritiska. Bolniki imajo težave vedno, kadar so izpostavljeni sončnim žarkom.

 

Ugotavljanje alergije in zdravljene

Kadar menimo, da imamo težave zaradi preobčutljivosti na sonce, opravimo testiranje za UVA- in UVB-žarke. Pri kontaktni preobčutljivosti na sonce UV-teste kombiniramo s krpičnimi testi.

Kadar se razvije alergija na sonce, obiščemo zdravnika. Simptomatsko zdravimo s sistemskimi antihistaminiki, lokalno pa s kortikosteroidnimi kremami. Pri trdovratnih oblikah preobčutljivosti za sonce uporabljamo preventivno fototerapijo – fotoutrjevanje, s katerim povečamo toleranco za sončno svetlobo. Ker se večina alergijskih reakcij na sonce pojavi po izpostavljanju UVA-žarkom, uporabljamo za fotoutrjevanje nadzorovano izpostavljanje UVB-žarkom. Solariji niso primerni za preventivno fototerapijo, ker so časi izpostavitve in spekter UV-žarkov velikokrat neustrezno izbrani.

 

Preventivno ukrepanje

Najpomembnejši ukrep za preventivo in zdravljenje alergij na sonce je primerna zaščita pred sončnimi žarki ter izogibanje potencialno znanim alergenom. Mehanska zaščita s pokrivali, oblačili, sončnimi očali in senčniki je pomembna predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih. Upoštevati moramo navodila glede izpostavljanja sončnim žarkom, ki svetujejo zadrževanje v zaprtih prostorih oziroma senci med 11. uro dopoldan in 16. uro popoldan.

Pri izbiri kreme za sončenje moramo upoštevati zaščitni faktor, UV-filtre in pogostost nanosa. Za primerno zaščito pred UV-žarki svetujemo sončno kremo z UVA- in UVB-filtri, zaščitni faktor vsaj 25. Za polimorfno dermatozo in solarno urtikarijo svetujemo zaščitni faktor 50. Če smo pred soncem zaščiteni samo s kremo, je potrebno to nanašati vsake tri do štiri ure. Upoštevati moramo, da se zaščita s kremami za sončenje zmanjša po brisanju z brisačami, pri nekaterih pa tudi po kopanju. UV-filtri v teh kremah so lahko kemični ali mehanski (cinkov oksid). Pri otrocih se odločamo za sončne kreme z mehanskimi UV-filtri. Izbiramo sončne kreme brez potencialnih alergenov. Zavedati se moramo, da kreme za samoporjavitev in olja brez UV-filtrov ne ščitijo pred UV-žarki.

 

Najpomembnejši ukrep za preventivo in zdravljenje alergij na sonce je primerna zaščita pred sončnimi žarki ter izogibanje potencialno znanim alergenom.

 

 
 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke