Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Alergija na zdravila

Avtorica prispevka: prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka pulmologinje in alergologije

 

Alergija na zdravila 

 

Različne neželene reakcije po zdravilih so v nekaterih primerih tudi alergija ali psevdoalergija.
Določena zdravila so bolj poznana po nealergijskih, druga pa po alergijskih reakcijah.

 

Nealergijske reakcije po zdravilih

Večje doze nekaterih zdravil so lahko toksične, zlasti če je zdravljenje dolgotrajno. Nižje doze istih zdravil pa ne povzročajo težav. Tako antibiotika streptomicin in vankomicin lahko okvarita sluh in ledvično funkcijo, teofilin povzroča krče, eritromicin prebavne motnje in motnje jetrne funkcije. Tramadol povzroča slabost in vrtoglavico, nekatera zdravila so vzrok prekomerne zaspanosti.
Nekatera zdravila dosežejo toksične količine v krvi pri ledvičnih ali jetrnih bolnikih, če je njihovo izločanje skozi te poti oslabljeno. Spet druga zdravila povzročijo reakcije ali neko tekmovanje z drugimi zdravili v telesu. Posamič v telesu bolnika primanjkuje encim, ki bi bil odgovoren za presnovo in pot zdravila skozi telo.

 

Vrste alergijskih reakcij po zdravilih

Simptomi alergije na zdravilo so odvisni od vrste alergijske reakcije nanj. Najtežja reakcija je anafilaksija. Ta nastane, če so v telesu prisotna protitelesa proti zdravilu. Vezava zdravila in takega protitelesa povzroči masivno sproščanje histamina iz celic - mastocitov - v telesnih tkivih.
Anafilaksijo delimo po intenzivnosti v stopnje I.-IV. I. - najlažja stopnja - je le srbenje in pordečelost kože ter koprivnica in manjša otekanja kože, blago intenzivnejša je II.stopnja s sličnimi pojavi, pa še slabostjo in bruhanjem, nahodom, hripavostjo. Znatno hujša III. stopnja se kaže kot ovirano dihanje in prebavne motnje, edem grla in bronhospazem, zniževanje krvnega pritiska. Najtežja IV.stopnja je hudo znižan krvni tlak z razvojem šoka. Anafilaktična reakcija po zdravilu nastane v prvi uri po prejemu zdravila. V do 20 % reakcij sledi prvim dogodkom anafilaksije še druga faza reakcije po več urah.
Možni tipi alergijskih reakcij so še: citotoksična reakcija, reakcija z imunskimi kompleksi, kar je podobno serumski bolezni in imunska reakcija kasnega tipa s sodelovanjem različnih celic, pretežno posebno vzburjenih limfocitov. Samo zdravnik lahko reakcijo opredeli glede na razvite simptome in ustrezne urgentne preiskave.

 

Zdravila kot vzrok alergije

Alergije povzročajo antibiotiki, zlasti penicilini in cefalosporini, sulfonamidi, nitrofurantoin, sredstva proti malariji, glivičnim okužbam, določeni pripravki v splošni anesteziji, sredstva proti krčem (hidantoin, tegretol), nekatera zdravila v zdravljenju hipertenzije, antiaritmiki, antiserumi in cepiva, hormoni, soli zlata, alopurinol, encimi, fenotiazini, triciklični anidepresivi, nova biološka zdravila. Redkeje so vzrok alergije tudi druga zdravila.

Psevdoalergije
, reakcije brez prisotnih protiteles, povzročajo aspirin in nesteroidni antirevmatiki in nekateri analgetiki. Slednji so tudi možen vzrok prave alergije.

 

Zdravljenje

Nujen ukrep je ukinitev kritičnega zdravila in preskrba z drugim zdravilom za določeno bolezen. Izjemno redko je na mestu specifična imunoterapija s hitrimi postopki v alergološki ustanovi, kadar za zdravljenje ni ustreznega nadomestila.

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke