Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Atopijski dermatitis - značilnosti in odkrivanje bolezni

Avtorica prispevka: Prim. Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije

Atopija pomeni osebno in družinsko nagnjenje k tvorbi posebnih protiteles tipa IgE, ki nastanejo kot odgovor obrambnega sistema na različne alergene iz okolja.

Atopijski dermatitis (AD) je kronična, ponavljajoča se močno srbeča kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, majhne otroke, mladostnike in tudi odrasle. Pojavnost bolezni v zahodnih državah narašča, ocenjujejo, da jo ima 15–20 odstotkov oseb v razvitem svetu. Atopijski dermatitis je pogostejši pri osebah, ki imajo v družini druge atopijske bolezni, kot so astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči. Devetdeset odstotkov oseb z AD ima alergijsko obliko bolezni. Obstaja tudi nealergijska oblika AD, pri kateri so vsi alergološki testi negativni – za to obliko zboli deset odstotkov bolnikov. Pri otroku z atopijskim dermatitisom se lahko pozneje v življenju, vendar ne nujno, razvije alergijska bolezen dihal, astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči.

Z alergološkim testiranjem dokažemo preobčutljivost za številne prehranske alergene, kot so mleko, jajčni beljak, pšenica, soja, arašidi, ribe, školjke, meso, žita, stročnice, različne vrste sadja in zelenjave. Pomembni so tudi inhalacijski alergeni, kot so pršice v hišnem prahu, perje, živalski epitel, pelodi trav, dreves, zeli in plesni.

Na pojav AD poleg preobčutljivosti pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, predvsem nekatere bakterije na površini kože, na primer stafilokok.

Pri nastanku AD se prepletajo mehanizmi preobčutljivosti zgodnjega in poznega tipa alergijske reakcije. Zgodnji tip alergijske reakcije dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi in določitvijo IgE, medtem ko je za dokaz poznega tipa alergijske reakcije pomembno krpično testiranje, ki poteka več dni zapored.


Pomen kožne pregrade

Za nastanek atopijskega dermatitisa so poleg alergijskih mehanizmov pomembne tudi podedovane motnje kožne pregrade. Pri osebah z atopijskim dermatitisom je zmanjšana količina nekaterih lipidov v roženi plasti. Tam je manj posebnih maščob, kot so holesterol, esencialne maščobne kisline, ceramidi. V zadnjem času so odkrili, da bolnikom z atopijskim dermatitisom pogosteje primanjkuje posebne beljkovine (filagrin), ki povezuje celice vrhnjice med seboj. Pri takšni koži je tudi izguba vode skozi povrhnjico večja, koža postane suha in se lušči. Vse skupaj povzroča večjo prepustnost za alergene, bakterije, viruse in druge dražeče snovi iz okolja.

Atopijski dermatitis se pojavlja bodisi le na omejenih predelih kože ali pa se kadarkoli razširi in prizadene kožo celotnega telesa. Potek bolezni težko predvidimo in se razlikuje od bolnika do bolnika. Nekateri imajo le blago izraženo bolezen, ki spontano izzveni v prvem letu starosti, pri drugih poteka kronično z obdobji izboljšanja in poslabšanja. Za vsa starostna obdobja je značilno močno srbenje. Večina bolnikov ima celo življenje zelo suho in občutljivo kožo.


Značilnosti kožnih sprememb

Atopijski dermatitis se v različnih starostnih obdobjih pojavlja na različnih, za starost značilnih predelih kože.

Dojenček

Bolezen se večinoma začne okoli tretjega meseca starosti s srbečimi žarišči po licih. Pri bolj izraženi bolezni so prisotni vsi znaki burnega vnetja z neostro omejeno rdečino, mehurčki, razjedicami, rosenjem, krastami in luščenjem. Spremembe se širijo z obraza na zgornji del trupa in iztezne dele okončin. Koža pod plenicami in v gubah je praviloma zdrava, ravno tako je zdrava koža okoli ust. Pri dojenčkih z blago obliko bolezni so značilne pordele, suhe in luščeče se plošče po licih.

Majhen otrok

Po prvem letu starosti spremembe po licih izginejo. V obdobju do četrtega leta prevladujejo manjša srbeča žarišča na gležnjih in zapestjih. Razširijo se lahko še po izteznih delih okončin, pogosto je vneta koža prstov rok in nog. Vnetje kože ni več tako burno. Prevladujejo srbeče zlivajoče se bunčice na pordeli podlagi. Kot posledica dolgotrajnega praskanja je koža na srbečih mestih zadebeljena in se lušči.

Starejši otrok in mladostnik

Pri šolskih otrocih in mladostnikih srbeča žarišča nastajajo v pregibih velikih sklepov, to je v komolčnih in kolenskih jamah. Prizadeta je tudi hrbtna stran rok, nog in prstov. V puberteti in pri odraslih bolnikih nastanejo še vnetne spremembe po vratu, vekah in obrazu.


Kako postavimo diagnozo?

Diagnozo bolezni postavimo klinično; to pomeni, da moramo imeti natančne podatke o poteku bolezni pri bolniku in podatke o podobnih atopijskih boleznih v družini. Zdravnik opravi natančen pregled in oceni izgled bolezenskih sprememb. Številne druge kožne bolezni, za katere je tudi značilno močno srbenje, so lahko navidezno podobne atopijskemu dermatitisu.

Iz pogovora z bolnikom ali otrokovimi starši poskuša zdravnik ugotoviti vse možne vzročne dejavnike, ki prispevajo k poslabšanju bolezni. Upoštevati mora vse možne vzroke, bodisi prehranske ali vdihane alergene, dražeče snovi iz zunanjega okolja kot tudi bakterijske, glivične ali virusne okužbe.

Pri prepoznavanju bolezni so nam v veliko pomoč merila, ki jih prikazujemo v preglednici. Bolnik mora imeti najmanj tri glavne in tri pomožne znake, da mu lahko postavimo diagnozo atopijskega dermatitisa. Med pomožnimi znaki atopijskega dermatitisa so tudi popolnoma samostojne kožne bolezni, ki jih ne smemo zamenjati za atopijski dermatitis.

 

Preglednica: Merila za prepoznavanje atopijskega dermatitisa

Glavni znaki

Pomožni znaki

 

srbenje

 

suha koža

 

značilen izgled in razporeditev kožnih sprememb

kožne razpoke pod ušesnimi mečicami

ponavljajoča se vnetja kože

 

prirojena »ribja koža«

poudarjena spodnja veka

druge atopijske bolezni pri bolniku ali njegovi družini

-      zvišane vrednosti skupnih in specifičnih IgE

-      pozitivni vbodni testi glede na prehranske ali/in

       vdihane alergene

-      povečana nagnjenost k okužbam kože z

       bakterijami in glivami

-      preobčutljivost za volno

-      poslabšanje po stresih

-      belkasti lišaji po obrazu

-      srbenje kože ob potenju

-      ponavljajoča se vnetja kože dlani in podplatov

 

Priporočene preiskave

Odločitev, kakšne in koliko preiskav bo potrebnih, zato ni pri vseh enaka. Pri bolnikih, ki imajo vneto večino kože po telesu, so odločimo za določitev skupnih in specifičnih IgE glede na prehranske in vdihane alergene, ki jih določimo iz vzorca krvi. Kožne teste lahko opravimo šele takrat, ko je bolnikova koža zdrava in ko ta daljši čas ne prejema zdravil proti alergiji. Mnogokrat bolnik ali starši želijo čimprej opraviti alergološko testiranje, ki je žal, če ga opravimo prehitro, lahko lažno negativno in ga moramo čez čas ponoviti.

Razlaga kožnih vbodnih testov oziroma izvidov skupnih in specifičnih IgE zahteva ustrezne izkušnje pri prepoznavanju bolnikov z atopijskim dermatitisom. Neki znani evropski alergolog je izjavil, da je kožne teste dokaj preprosto opraviti, teže jih je pravilno odčitati in še najteže pravilno raložiti njihov pomen.

Izbranim bolnikom opravimo še dodatne preglede glede na glive, bakterije ali viruse, testiramo jih glede na kontaktno preobčutljivost ali opravimo še nekatere druge imunološke preiskave.

Pri sumu, da ima bolnik kontaktno preobčutljivost, opravimo dodatno testiranje s krpičnim testom. Tudi tega izvajamo takrat, ko je koža zdrava in brez bolezenskih znakov. Odčitavanje krpičnih testov je posebno težko in ga mora opraviti izkušen strokovnjak dermatolog. Samo tako se izognemo možnim napakam pri ugotavljanju alergijske kontaktne preobčutljivosti.

 

 

   

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke