Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Pljuča in srce - stične točke

Avtorica prispevka: dr. Irena Keber, dr. med.

Kako sta povezani delovanji pljuč in srca

Srce in pljuča sta tesno povezana organa. Glavna naloga pljuč je izmenjava plinov, kisika iz zraka v kri in ogljikovega dioksida iz krvi v zrak. Kisik je nujen za celično presnovo, ogljikov dioksid pa nastaja kot stranska snov celične presnove in se mora iz telesa izločiti. Srce je črpalka, ki črpa kri iz organov po venah v svojo desno stran in nato v pljuča. Venska kri se v pljučnih mešičkih obogati s kisikom in odda ogljikov dioksid. S kisikom obogatena kri priteka po pljučnih venah v levo stran srca, ki jo nato poganja po arterijah do organov in tkiv.

Zararadi tesne povezave med srcem in pljuči se spremembe v delovanju enega organa odražajo na delovanju drugega. Srčno popuščanje povzroča spremembe v delovanju pljuč zaradi sprememb v pljučnem venskem žilju, nato pa tudi v pljučnem tkivu; poveča se napolnjenost pljučnih ven s krvjo, tekočina prestopa v pljučno tkivo – to imenujemo pljučna venska kongestija. Posledica je manjša raztegljivost pljuč, kar povzroča restriktivno motnjo ventilacije. Delo pljuč se poveča, poviša se frekvenca dihanja, zmanjša pa dihalni volumen. Spremembe v pljučnih venah ob popuščanju levega srca lahko privedejo do okvare v arterijskem delu pljučne cirkulacije, razvije se arterijska pljučna hipertenzija, kar sprva povzroči obremenitev in nato popuščanje desnega srca. Razvije se pljučno srce. Pljučno srce pa je lahko tudi posledica same kronične pljučne bolezni, ki je povzročila spremembe v pljučni arterijski cirkulaciji. Pljučno srce lahko ob prej zdravem srcu pripelje tudi do sprememb v delovanju levega srca. Razen sprememb v pljučnem žilju in pljučnem parenhimu, ki nastajajo tako pri kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB) kot tudi pri srčnem popuščanju, pa je za obe stanji značilna aktivacija tlečega sistemskega vnetja. To naj bi bil glavni skupni povzročitelj obeh bolezni in vzrok tako za nastanek zgodnjih aterosklerotičnih sprememb v arterijah kot za sistemske presnovne spremembe in spremembe na skeletnem mišičju.

 

Kakšni so glavni simptomi bolezni srca in pljuč

Glavna bolezenska težava ob spremembah v pljučih pri popuščanju levega srca je težko dihanje. Težave so odvisne od obsega in hitrosti nastanka sprememb. Pri nenadnem nastanku (akutno srčno popuščanje) nastopi težko dihanje v mirovanju, zlasti so težave izrazite v ležečem položaju. Klinična slika je lahko zelo dramatična in osebo lahko življenjsko ogroža, če se razvije pljučni edem, pri katerem tekočina zalije pljučne mešičke. Pri počasno nastajajočem (kroničnem) levostranskem popuščanju pa težka sapa nastane med telesno obremenitvijo. Napor, ki ga takšna oseba še zmore, je vse manjši, pri napredovanem popuščanju težka sapa nastane že pri blagih telesnih dejavnostih, značilno je tudi težko dihanje v ležečem položaju. Težko dihanje med naporom je tudi eden od osrednjih simptomov KOPB, zlasti ob prevladujočem emfizemu, ni pa za KOPB značilno težko dihanje v ležečem položaju. Bolniki s kroničnim pljučnim srcem so prav tako malo telesno zmogljivi in hitro utrujeni, razen tega pa jim otekajo trebuh in okončine. Tako bolezni pljuč kot bolezni srca spremlja kašelj. Pri KOPB z bronhitisom ga spremlja sluzast ali sluzasto gnojen izpljunek, medtem ko pri srčnem popuščanju ob kašlju ni obilnejšega izpljunka. Značilna za obe bolezni je tudi mišična šibkost, ki je posledica majhne telesne dejavnosti in tlečega sistemskega vnetja.

 

Kateri dejavniki tveganja so skupni kronični obstruktivni pljučni bolezni, ishemični bolezni srca in srčnemu popuščanju?

Najpomembnejši skupni dejavnik tveganja je kajenje, ki je glavni krivec za KOPB, danes najpogostejšo kronično pljučno bolezen. Je pa tudi eden od glavnih dejavnikov tveganja za aterosklerotične srčno-žilne bolezni, med katerimi je po pogostosti in pomembnosti na prvem mestu koronarna bolezen srca. Ta je poleg arterijske hipertenzije najpogostejši vzrok kroničnega srčnega popuščanja. Pri bolnikih s KOPB so pogosti tudi drugi srčno-žilni dejavniki tveganja: zvišan krvni tlak, presnovni sindrom in telesna nedejavnost. Zato bolnike s KOPB pogosto prizadeneta koronarna bolezen srca in tudi srčno popuščanje. Medtem ko je pogostost srčnega popuščanja v splošni populaciji med enim in tremi odstotki, pa se razvije kar pri 20 odstotkih bolnikov s KOPB. Prav tako je pri bolnikih s srčnim popuščanjem KOPB pogosta, po različnih epidemioloških raziskavah naj bi jo imelo od 10 do 40 odstotkov bolnikov s srčnim popuščanjem.

 

Kako opredelimo, ali gre za bolezen srca ali pljuč oziroma sočasno bolezen

 Večinoma lahko na osnovi kliničnih podatkov o poteku bolezni ter bolezenskih težavah in znakih ocenimo, kaj je osnovna bolezen. Včasih pa so potrebne dodatne preiskave, zlasti če sumimo, da potekata sočasno obe bolezni. Takrat moramo natančno opredeliti srčno bolezen z ultrazvočno preiskavo ali drugo slikovno preiskavo srca. Ugotoviti moramo tudi, ali ima bolnik morda koronarno bolezen. V ta namen je potrebno obremenitveno testiranje z elektrokardiogramom ali izotopskimi preiskavami ali pa kontrastno slikanje koronarnega žilja. Odkrivanje koronarne bolezni srca in srčnega popuščanja pri bolnikih s KOPB je zelo pomembno, kajti za obe bolezenski stanji imamo zdaj na razpolago učinkovito zdravljenje, s katerim lahko bistveno izboljšamo prognozo tudi pljučnim bolnikom. Takšna zdravila so pri koronarni bolezni statini za zniževanje nevarnega holesterola LDL, aspirin kot antitrombotično zdravilo ter zaviralci beta adrenergičnih receptorjev, ki so ključni tudi pri zdravljenju srčnega popuščanja.

V preteklosti so svarili pred uporabo beta adrenergičnih zaviralcev pri KOPB, ker povečajo obstrukcijo dihalnih poti in delujejo v nasprotnem smislu kot beta adrenergični agonisti, ki jih uporabljamo pri KOPB, ker zmanjšujejo obstrukcijo dihalnih poti. Kljub neugodnemu učinku na bronhije pa danes velja, da jih uporabljamo tudi pri bolnikih s KOPB, razen pri hudi obstrukciji dihalnih poti, ker izboljšajo preživetje in zmanjšajo pojavnost srčno-žilnih zapletov. Nasprotno pa moramo biti bolj previdni pri zdravljenju z beta adrenergičnimi agonisti pri bolnikih s KOPB, ki imajo koronarno bolezen ali srčno popuščanje, ker lahko povzročijo motnje srčnega ritma, motnje v prekrvavitvi srčne mišice in celo srčno popuščanje. Dokončne odgovore o varnem zdravljenju s temi zdravili pri bolnikih s sočasno boleznijo pljuč in srca bomo dobili v prihodnosti, ko bodo končane velike klinične študije.

 

Srce in pljuča sta tesno in kompleksno povezana organa, moteno delovanje enega se zato odraža na delovanju drugega. Ker imajo najpogostejše srčne in pljučne bolezni skupne mnoge dejavnike tveganja in tudi skupni mehanizem nastanka z aktivacijo tlečega sistemskega vnetja, se velikokrat pojavljajo skupaj. Na to mora biti pozoren tudi zdravnik, ki bolnika zdravi, ker le pravilna diagnoza omogoča učinkovito zdravljenje.

 

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke