Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

O pljučnem raku

Avtorja prispevka: Andrej Debeljak in Nadja Triler


Pljučni rak - da vas ne premaga

Vsako leto v Sloveniji odkrijemo tisoč novih bolnikov s pljučnim rakom. Zbolevajo predvsem moški po štiridesetem letu, v zadnjih nekaj letih pa opažamo tudi vse več žensk.

 

Kaj je pljučni rak?

Pljučni rak je zločesta (maligna) bolezen celic sapnic (bronhijev). Zanjo je značilna hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se širijo v okolico, preraščajo normalna pljuča, s krvjo ter po mezgovnicah pa se širijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej: nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze).

 

Kako nastane pljučni rak?

Nastajanje raka v pljučih je počasno in traja več let. Škodljivi vplivi iz okolja povzročijo poškodbe celic sapnic. Najbolj so okvarjena celična jedra in kromosomi, ki uravnavajo celično rast in delitev. Posledica poškodovanih kromosomov je neuravnovešena, prehitra delitev spremenjenih, malignih celic.

 

Kdo je ogrožen?

1.Kadilci cigaret
Nastanek rakavih celic spodbudi predvsem dolgoletno kajenje cigaret. Če nekdo preneha kaditi, si postopno, po desetih in več letih, sluznica sapnic povsem opomore in se pogostost pljučnega raka zopet zmanjša in približa pogostosti pri ljudeh, ki nikoli v življenju niso kadili. Škoduje tudi pasivno kajenje. Cigaretni dim vsebuje številne strupene snovi, ki so sposobne okvariti celice v sapnicah in pljučih. V cigaretnem dimu oziroma katranu so našli preko 4000 snovi in preko 40 strupov. Med temi tudi snovi, ki lahko sprožijo nastanek raka, kar so ugotovili tudi s poskusi na živalih.

2. Ljudje v okolju s škodljivimi snovmi
Ljudje, ki vdihavajo azbestni prah, so bolj ogroženi, posebno če so kadilci. Škodljiva je tudi izpostavljenost snovem v nafti in plastičnih masah, izpostavljenost kovinam (kromu, niklju, kadmiju, svincu ali beriliju) in radioaktivnemu sevanju. Prebivalci mest imajo nekoliko višje tveganje za nastanek pljučnega raka zaradi onesnaženega zraka.

3. Ljudje, ki pojedo več mesa in živalskih maščob
Pljučni rak je pogostejši pri ljudeh, ki pojedo več mesa in živalskih maščob. Redkeje zbolevajo tisti, ki imajo v hrani več sadja in zelenjave. Posebej zdrava je rumena in rdeča zelenjava. Ta vsebuje vitamine A, C in E, ki zmanjšujejo škodo, ki jo napravijo različne škodljive snovi na celicah sapnic.

4. Moški, starejši od 40 let in tisti, ki so dedno nagnjeni k raku
Pri moških je po štiridesetem letu starosti pljučnega raka več, kar je posledica bolj razširjene razvade kajenja pri moškem delu prebivalstva. V nekaterih družinah je bolezen pogostejša. Vzrok je dedna nagnjenost k nastanku tega raka.

 

Katere vrste pljučnega raka poznamo?

Naravni potek bolezni, težave, ki jih ta prinaša, način in uspeh zdravljenja  – vse to je odvisno predvsem od vrste pljučnega raka in njegove razširitve po telesu. Pomembno je prepoznati raka, ki ga sestavljajo drobne celice in takega, ki ima večje celice. Drobnocelični rak pljuč najhitreje raste in se zelo zgodaj širi v okolico in zaseva v oddaljene dele telesa. V drugi skupini so vrste raka, ki ga sestavljajo ploščate, žlezne ali velike celice. Ploščatocelični rak raste najpočasneje in se kasno razširi v oddaljene dele telesa. Najpogosteje ga najdemo pri moških. Raka žleznih in velikih celic sta po hitrosti rasti in širjenju nekje med drobnoceličnim in ploščatoceličnim rakom. Žlezni rak pljuč je pogostejši pri ženskah.

 

Kakšne težave povzroča pljučni rak?

Včasih je mogoče bolezen odkriti s slučajnim rentgenskim slikanjem pljuč, ker se bolniki počutijo zdrave. Večina je strastnih kadilcev. Ponavadi bolniki iščejo pomoč zaradi kašlja ter izkašljevanja sluzi, gnoja ali celo krvi. Mnogi težje dihajo, imajo vročino, hujšajo ali jih boli v prsih. Take težave seveda lahko povzročijo tudi druge pljučne bolezni. Za pljučni rak je sumljiva sprememba kašlja, ki postane nadležen in dražeč. Pogoste so tudi bolečine v nogah in rokah.

 

Kako ugotovimo, da ima bolnik pljučnega raka?

V času diagnostičnega postopka želimo ugotoviti, ali ima bolnik pljučnega raka, kakšna je njegova vrsta in razširjenost. Potrebno je rentgensko slikanje pljuč, običajno je globinsko slikanje s CT- aparatom, ultrazvočna preiskava trebuha in slikanje kosti. Najpomembnejša preiskava je bronhoskopija, pri kateri pregledamo bronhije z upogljivo cevko. Preiskava ne boli, napravi se namreč po predhodni anesteziji grla. Včasih tumorja ni mogoče zadeti skozi bronhoskop, takrat je potrebna punkcija z iglo skozi prsno steno pod rentgensko kontrolo. Kadar je prizadeta rebrna mrena, se med pljuči in prsno steno nabira tekočina, ki jo punktiramo za pregled. Z iglo lahko odvzamemo tudi delce tkiva rebrne mrene. Punkcije niso boleče, saj omrtvičimo kožo na mestu vboda. V laboratoriju odvzete delce tumorja pod mikroskopom skrbno pregledajo in ugotovijo, kakšno vrsto pljučnega raka ima bolnik.

 

Kako zdravimo pljučnega raka?

Naš cilj je odstranitev pljučnega raka z operacijo, obsevanjem in kemoterapijo. Velikokrat je treba te vrste zdravljenja uporabiti tudi v različnih kombinacijah. Pri vseh bolnikih se je treba truditi za čim boljšo kakovost življenja in skrbeti, da bo bolnik imel čim manj težav, ki mu jih prinaša bolezen. Najboljše uspehe ima kirurško zdravljenje, velikokrat v kombinaciji z obsevanjem in citostatskim zdravljenjem.

 

Operacija

Za operacijo so primerni bolniki z nedrobnoceličnim rakom. Rak ne sme biti razširjen zunaj pljuč v medpljučje ali celo v oddaljene dele telesa. Pri operaciji je običajno treba odstraniti reženj pljuč, redkeje celo pljučno krilo. Z odstranitvijo raka lahko dosežemo tudi popolno odstranitev.

 

Obsevanje

Kadar bolnika ni mogoče operirati, poskušamo zmanjšati tumor z obsevanjem. Kadar tumor oži bronhije in bolnik zato težko diha, je obsevanje še posebej koristno. Za obsevanje uporabimo žarke, ki prodrejo globoko v telo iz več smeri, tako da se srečajo v samem tumorju.

 

Kemoterapija – citostatiki

Za to vrsto zdravljenja so najprimernejši bolniki z drobnoceličnim rakom pljuč. Zdravila dobivajo v tekočini, ki se po nekaj ur daje v žilo. Citostatiki lahko povzročijo izpadanje las, slabosti, bruhanje in okvare krvnih celic. Z dodatnimi zdravili te težave lahko bistveno omilimo; lasje po končani kemoterapiji zopet zrastejo.

 

Blažilno zdravljenje

Zaskrbljenost bolnikov skušamo zmanjšati s pogovorom, lahko pa tudi v skupini bolnikov. Bolnik mora biti obveščen o možnostih, poteku in zapletih zdravljenja. Hrana naj bo vitaminsko bogata, z dovolj sadja, zelenjave in tekočine. Bolnik naj opusti kajenje in vdihava čist zrak. Za lajšanje bolečin je ponavadi potrebna kombinacija zdravil, ki jih lahko bolnik zaužije. Včasih se je treba obrniti na specialista, ki se najbolj spozna na protibolečinsko zdravljenje. Bolniki s pljučnim rakom hodijo na kontrolne preglede k specialistu in družinskemu zdravniku.

 

Zdravniški pregled svetujemo vsem, ki imajo težave s pljuči, ki trajajo več kot mesec dni, pa ne vedo, kakšno bolezen imajo. Čim prej je rak odkrit, tem uspešnejše bo zdravljenje! Treba se je izogniti kajenju ter skrbeti za čist zrak, ki ga vdihavamo. Ker ne moremo preprečiti nastajanja pljučnega raka, ki so ga sprožili zunanji škodljivi vplivi, je še toliko bolj pomembno, da bolezen preprečimo s tem, da se izognemo vdihavanju cigaretnega dima ter skrbimo za čist zrak v delovnem in življenjskem okolju.

In nasvet bolnika, ki je imel to bolezen: »Bitka je mnogo težja, če ste sami. Verjemite vase in zaupajte tistemu, ki vodi vaše zdravljenje!«

 

Slovarček manj znanih izrazov

anestezija – omrtvičenje
bronhiji – sapnice, cevke, skozi katere zrak prihaja do pljučnih mešičkov
bronhoskopija – pregled sapnic z drobno cevko, ki jo uvedemo skozi nos ali usta
citostatik – zdravilo, ki ubija celice tumorja, ki se hitro delijo
CT – globinsko rentgensko slikanje s pomočjo računalnika
kemoterapija – zdravljenje s citostatiki
kromosom – del celičnega jedra, ki je nosilec dednih lastnosti
maligen tumor – zločest tumor, ki raste v svojo okolico, se širi v bližnje in oddaljene dele telesa
metastaza – zasevek, delec tumorja, ki se je zasidral v drugem delu telesa
mezgovnice – žilice, po katerih teče mezga do bezgavk
punktiranje – odvzem vzorcev za pregled z iglo, običajno skozi kožo
ultrazvočni pregled – pregled notranjih organov z zvočnimi valovi, ki se odbijajo zaradi različne gostote tkiva

 

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke