Vloga dihalne vadbe pri astmi
Zadnji dokazi kažejo na to, da so razni programi dihalne vadbe, ki se v nekaterih državah širijo kot gobe po dežju, lahko koristni pri obravnavi bolnikov z astmo. Ne zmanjšajo sicer astmatskega vnetja v dihalnih poteh in njihove preodzivnosti , izboljšajo pa kvaliteto življenja, nekatere simptome astme in potrebo po olajševalcih.
Astma - razlika med spoloma
Pogostnost astme je med ženskami veliko večja kot med moškimi. Bolnice z astmo imajo slabšo kvaliteto življenja in pogosteje obiščejo zdravnika kot moški bolniki, čeprav oboji prejemajo enaka zdravila. Obstajajo različne razlage, zakaj do tega pride. Možni vzroki so vpliv spolnih hormonov, drugačna zaznava zapore zraka pri ženskah in neredno ter slabo jemanje zdravil. Nobena izmed teh razlag se doslej ni prepričljivo pokazala kot verodostojna, imajo pa te razlike med bolniki pomemben vpliv na obravnavo bolnikov oziroma bolnic.
Folna kislina ni »kriva« za astmo pri otrocih
Nizozemski raziskovalci so ovrgli sumničenja, da obstaja povezava med jemanjem folne kisline med nosečnostjo in kasnejšim razvojem alergijskih bolezni pri otrocih. Nekatere do sedaj izvedene študije so namreč namigovale, da bi bila lahko folna kislina razlog za povečano pogostnost astme pri otrocih. Vodja raziskovalne skupine Carel Thijs je povedal, da njihovi rezultati kažejo, da visoke koncentracije folne kisline znotraj celic kvečjemu znižujejo verjetnost nastanka astme, poleg tega, da preprečujejo razvojne anomalije živčevja.
Zakasnjeno uvajanje potencialno alergogene hrane pri dojenčkih ne zmanjša pogostnosti alergijskih bolezni
Raziskovalci pod vodstvom Ilse I. M. Tromp so preverili trenutno veljavno priporočilo, ki pravi, da uvajanje alergogene hrane (kravje mleko, kokošja jajca, gluten in različni oreški) po šestem mesecu starosti zmanjša pogostnost nastanka preobčutljivosti za te alergene. Izkazalo se je, da to ni res in da pozno uvajanje ne zmanjša pogostnosti alergij, najverjetneje jo celo poveča. Očitno bo potrebno poiskati druge razloge za porast alergijskih bolezni v razvitem svetu.
Psi in mačke spet zaželeni
Dolgo časa je veljalo, da zgodnja izpostavljenost alergenom psa ali mačke zviša verjetnost za nastanek alergije. Glede na izsledke študije, objavljene v Clinical & Experimental Allergy, pa temu ni tako. Zgodnja, to je v prvem letu življenja, in stalna izpostavljenost, ko živali več kot 50 % časa prebijejo v hiši, celo zmanjša pogostnost nastanka alergij na psa in mačko. Izpostavljenost v kasnejšem obdobju življenja pa nima nobenega vpliva na nastanek senzibilizacije. Kar pravzaprav pomeni, da je prenašanje majhnih psičkov v torbicah, ki se je razpaslo zadnja leta, le neke vrste imunoterapija in ne snobizem brez primere.
Alergije na hrano bolj pogoste, kot se je predvidevalo
Obsežna populacijska študija v ZDA je pokazala, da je kar 8 % otrok, mlajših od 18 let, alergičnih na vsaj eno vrste hrane. Na prvem mestu je še vedno preobčutljivost za arašide, sledijo mleko in morski sadeži, nato pa ostali oreški, ribe, jagoda, pšenica in soja. »Veliko preobčutljivostnih reakcij, povzročenih s hrano, pri otrocih z leti izzveni, nekaj pa jih lahko celo ogroža življenje, zato je njihovo naraščanje potrebno jemati zelo resno,« poudarja raziskovalec Ruchi S. Gupta.