
Ali imate seneni nahod?
Ali ima kdorkoli od vaših poznanih težave z nosom in očmi?
Danes ima alergijski rinitis že 20-30 % prebivalcev. Predstavlja vnetje sluznice v nosnem organu, torej tudi v obnosnih votlinah. Bolezen se kaže s srbenjem v nosu in očeh, kihanjem, izcedkom iz nosu, slabše prehodnim nosom za zrak, tudi pordečelostjo oči, solzenjem in srbenjem v očeh. Zelo burno obliko alergijskega rinitisa spremlja splošno slabo počutje, glavoboli, lahko celo bolečine v sklepih. Rinitisu se pri 30-40 % ljudi v nekaj letih pridruži še astma, zato je potrebno protialergijsko zdravljenje rinitisa, da preprečimo alergiji pohod navzdol v pljuča.
Vrste alergijskega rinitisa
Ločimo trajni alergijski rinitis, sezonski alergijski rinits, pa tudi trajni rinitis s sezonskimi poslabšanji.
Kako potrdimo alergijski rinitis
Prisluhnemo opisu bolnikovih težav in že je na mestu odločitev za kožne teste alergije, včasih tudi dokazovanje alergije z analizo krvi. Glede na bolnikovo pripoved usmerimo testiranja na alergene, katerim je oseba izpostavljena vse leto, doma ali pri delu, ali na sezonsko prisotne alergene. Med celoletne alergene sodijo pršice in sorodni organizmi, v določenih okoliščinah (vlaga, ustrezna temperatura) plesni, morda kakšno zdravilo. Najbolj znan sezonski alergen je cvetni prah različnih rastlin, ki je navzoč v sezoni, ko kritična rastlina cvete. Najbolj poznan je cvetni prah cvetočih dreves zgodaj spomladi in le nekaj kasneje različnih trav in žit.
Včasih je za ugotovitev kritičnega alergena potrebno natančnejše poznavanje biologije, mikrobiologije, botanike. Posamič laboratorijsko pregledamo tudi sestavo nosnega izcedka ali solz. Ovirano prehodnost nosu lahko tudi merimo z meritvijo pretoka zraka ali pa upora zraku v nosnih hodnikih.
Alergeni rinitisa
Vzrok sezonskega rinitisa so od januarja do marca pelodi leske, jelše, od marca do maja pelodi breze, manj pogosto so vzrok tudi pelodi vrbe, bresta, platane, hrasta, topola. V zgodnjem poletju so vzrok rinitisa pelodi trav in žit, v zrelem poletju kislice in plevelov, tudi ambrozije. V poznem poletju prevzamejo vodilno vlogo pleveli in plesni, kar se nadaljuje v jesen. Tedaj so v zraku pelodi trpotca, navadnega pelina, metlike. Med jeseni navzočimi plesnimi so Alternaria, Cladosporium, Pullularia, Botrytis.
Navzkrižne alergije
Alergični na pelode dreves lahko razvijejo alergijo v ustih kot srbenje in otekanje, če uživajo koščičasto sadje, jabolka, hruške, lešnike, orehe, kivi, mešanico karija, janež, začimbe. Alergični na navadni pelin se alergijsko močno odzivajo na zeleno, korenje, kamilice, kari, janež, muškat, poper, papriko, česen, ingver, kumino. Alergični za travne pelode in rž so navzkrižno lahko alergični na sojo, različne moke, arašide, paradižnik.
Trajni alergijski rinitis povzročajo pršice in njim sorodni insekti, med plesnimi pa Aspergillus, Penicillium, mucor, Rhizopus, Serpula. Celoletni alergeni ob človeku so še živalski epiteliji, ki jih ustvarjajo mačka, pes, morski prašiček, hrček, zajec, konj, ptice, govedo, svinje, glodalci.
Zdravljenje alergijskega rinitisa
Najpomembnejše je izogibanje kritičnemu alergenu, ne gre pa tudi brez zdravil. Osnovna zdravila so antihistaminiki, ki zavirajo delovanje histamina, ki se sprošča v sluznicah pri alergijskem vnetju tedaj, ko vdihavamo alergen. Antihistaminiki so danes varna zdravila, tako da se nekatera med njimi v lekarni lahko izda kar brez zdravnikovega recepta. Pri nas so na razpolago: loratadin, desloratadin, cetirizin, levocetirizin, terfenadin, ketotifen, nekateri obstajajo tudi kot kapljice za nos in oči, ali kot pršila za nos. Poleg tega so skoraj neizogibno potrebna še protivnetna pršila glukokortikoidov za nosno sluznico, ki posredno delujejo protivnetno tudi na očesno veznico. Zdravnik posreduje navodilo, kako in kolikokrat uporabiti lokalno zdravilo za sluznico, enako tudi za tablete antihistaminika. V terapijo hudega rinitisa lahko vključimo tudi tablete s protivnetnim zdravilom proti levkotrienom.
Najvišja stopnja terapije je specifična imunoterapija, krajše SIT. Ta je v rokah specialistov alergologov in predstavlja dolgotrajen postopek nekakšnega »cepljenja« proti specifičnemu alergenu, ko z običajno terapijo ne ublažimo težav. Danes je ta postopek v obliki podkožnih injekcij in v obliki nanašanja specifičnega alergena na ustno sluznico. O obojem bolnika dobro poučimo, napravimo plan zanj in postopek izvajamo najmanj 3 leta, zaželeno pa je 5 let. V tem obdobju je bolnik v občasnem stiku s svojim alergologom, da prilagajata postopek in ocenjujeta doseženi uspeh te terapije. Bolniku pomagamo tudi z napovedjo aktualnih pelodov v zraku, katerim krajem naj se izogiba v določeni sezoni. Svetujemo jim tudi izbrana področja za dopust.