Ostale alergije

Na 56. pnevmološkem kongresu v Berlinu marca 2015 so poročali o zanimivih in manj znanih primerih alergije v različnih poklicih. Predstavili so tudi primer 28-letne ženske, ki je bila zaposlena v cvetličarni, izdelovala je šopke in ikebane iz rezanega cvetja, ki je v različnih sezonah različno. Od 19. leta starosti je imela nočne napade astme, občutljiva je bila na mačjo dlako in pršice. Po zaposlitvi je sedem let pretežno od januarja do marca veliko kašljala in ovirano dihala v službi, kadar je delala s tulipani, hijacintami in z narcisami, ki jih je prirezovala za šopke. Težave si je lajšala z vdihovanjem ventolina.

Dišave so del našega vsakdana. Spremljajo nas povsod: doma, v službi in na poti. Najdemo jih v sredstvih za osebno nego, sredstvih za pranje in nego perila, čistilih, osvežilcih prostorov in avtomobilov, dišečih svečah. Seznam je dolg, še daljši pa je seznam snovi, ki jih uvrščamo med dišave. Dišave so lahko naravne dišeče spojine iz živalskega ali rastlinskega sveta, še pogosteje pa umetno ustvarjene spojine. Seznam dišav zajema več kot 5000 spojin. Nekatere od njih nam dišijo, druge ne. Če nam spojina ne diši, še ne pomeni nujno, da nam dejansko povzroča škodo ali je nevarna za zdravje.

Stanovanje je prostor, kjer preživimo večino časa, še zlasti v hladnih jesensko-zimskih mesecih. Zato je za vsakega izmed nas pomembno, da ima čim bolj zdrav in čist dom. Žal pa ni vedno tako. V stanovanju je veliko virov nečistoč in onesnaževalcev zraka. Alergeni pršic, plesni in domačih živali povzročajo težave vse leto, najhuje pa je pozimi. V tem času se več zadržujemo v zaprtih prostorih, manj zračimo kot poleti. Težave so lahko neznačilne, blage in človek se niti ne zaveda, da ima pravzaprav blago obliko alergije. Seveda pa so simptomi lahko tudi hudi, razvijejo se lahko resne in nevarne alergijske bolezni.

Danes je naše okolje zelo odišavljeno in proizvodnja odišavljenih proizvodov je od leta 1970 izredno porasla. Parfumi in kolonjske vode so postali del dnevne rabe. Kozmetika, toaletni proizvodi, čistila in praški so prav tako zelo odišavljeni, saj uporabljajo močne in trajne vonje, ki počasi izvenijo. Njihov namen je vzbujati občutek svežine, prijetnosti in čistosti.

Preobčutljivostne reakcije po zdravilih so nepričakovani neugodni učinki zdravil. Pojavijo se le pri nekaterih ljudeh, kljub temu da prejemajo pravilen odmerek zdravila. Pokažejo se lahko z blagimi simptomi, na primer s srbečimi izpuščaji, lahko pa tudi v obliki življenje ogrožajoče alergijske reakcije (anafilaksije), ko bolnika začne dušiti zaradi otekanja grla in mu pade krvni tlak. Težke alergijske reakcije se lahko pokažejo tudi na koži, ki se olupi. Lahko pride tudi do razpada krvnih celic (temu rečemo hemolitična anemija).

Alergija na strupe žuželk iz reda kožekrilcev je najpogostejši vzrok težkih življenje ogrožajočih alergijskih reakcij. Take reakcije se vsaj enkrat v življenju zgodijo približno vsakemu stotemu človeku.

Bolezen pljuč, ki jo imenujemo alergijski bronhioloalveolitis, kratko EABA, pomeni alergijsko vnetje v stenah pljučnih mešičkov – alveolov, kjer sicer vstopa v telo kisik in izstopa ogljikov dioksid. Vname se torej najpomembnejši del pljuč. Nastane pri osebi, ki je razvila zapleteno alergijo na posebne alergene v vdihanem zraku. Alergijski proces je bolj zapleten kot pri astmi in vključuje različna imunološka odzivanja alveolarnih sten na osnovi snovi v vdihanem zraku. Bolnik po vdihavanju alergena 6-8 ur kasneje težko diha, kašlja, dobi tudi vročino, mrzlico. Poleg te akutne oblike je možna tudi počasnejša subakutna in trajna kronična oblika, če se z vdihavanjem alergenov ne preneha. V tem primeru se pljuča okvarijo v brazgotinsko pljučno fibrozo.

Javljajo se nam bolniki, ki so kar prepričani, da imajo alergijo na hrano, naše preiskave pa tega ne potrjujejo. Bolniki so svoje simptome ocenjevali pravilno, saj so se kazali zares podobno, kot se opaža pri alergiji na kakšno hranilo, in v telesu zares nastopajo pojavi, kakršne povzroča histamin, ki se bogato sprošča v alergijskem procesu. Vendar je pri histaminski intoleranci drugačen razlog za preobilico histamina v telesu in ne gre za alergijski proces. Zato pri histaminski intoleranci alergološki testi in laboratorijske analize krvi ne potrdijo alergije.

Različne rastline povzročajo alergije, vzroki so lahko cvetni prah, neposredni stik rastline s kožo, dišavne vonjave ali pa žuželke, ki oprašujejo rastline. Dišeče rastline povzročajo težave osebam z astmo ali bronhialno prevzdražljivostjo, alergični na pike žuželk tudi ob stiku z rastlino lahko doživijo preobčutljivost, vrtne rastline pa poleti in jeseni spremljajo številne plesni. Nekatere vrtnine in okrasne rastline brez alergenskih lastnosti samo kemično dražijo kožo, pri čemer nastane neprijetno vnetje. Takšne so agave, aloe, česen, čebula, narcise, hiacinte, bršljan, pesa, zelje, radič, božična zvezda.

Po zdravljenju zob in obzobnega tkiva ter po namestitvi zobotehničnih izdelkov in nadomestkov se lahko v ustni votlini, zlasti ob zobeh, pojavijo dražeča vnetja, tvorba mehurčkov, pekoče spremembe, motnje okusa. Pojavi so lahko iritativne narave ali pa so znak alergijskega procesa na uporabljene snovi. Spremembe v ustni votlini lahko spremljajo tudi glavobol, utrujenost, občutek izčrpanosti, bolečine v sklepih in mišicah.