Do 30 odstotkov ljudi v Evropi že ima eno izmed alergij, še dodatnih 20 odstotkov pa je v imunskem sistemu še kandidatov za alergije. Ob odkritju alergijske bolezni se ne posvečamo dovolj razlagi o izvoru kritičnega alergena, o izogibanju temu, o podobnosti strukture odkritega alergena z drugimi nahajališči v naravi. Tako bolniku manjkajo alergološka šola in informacije, kako in kdaj v letu ga alergen ogroža, katere so njegove strukturno podobne snovi v naravi, rastlinski ali živalski hrani, kateri poklic zanj ni primeren, kako naj načrtuje samozdravljenje in povezave z družinskim zdravnikom, po njegovi presoji pa tudi alergologom. Alergolog lahko omogoči sodobno odkrivanje alergijskega vzroka ter priporoči osnovno in specialno terapijo intenzivnejših alergij. K temu sestavku me je vzpodbudila nedavna pacientka, ki je želela izvedbo kožnih testov v zvezi z alergijo na hrano, pred tem pa je že bila testirana za inhalacijske alergene, ki so bili za več alergenov pozitivni, tako je poročala brez dokumentacije. V poskusu anamneze sem želela pridobiti podatke o prehranskih navadah, o zdravstvenem problemu, da bi izbrala serijo prehranskih alergenov za kožni test. Ker je gospa opravila tudi že alternativno laboratorijsko diagnostiko na številne »intolerance«, so se ji zdela moja vprašanja odveč, nakar je od testov za usmerjeno nutritivno alergijo odstopila. Dogodek je dokaz preslabe ozaveščenosti ljudi in določenih diagnostičnih enot o prehranski alergiji in alergologiji na splošno. O čem nas bolniki pogosto sprašujejo?
Vrste alergenov
Ločimo inhalacijske, nutritivne, kontaktne alergene, alergene v zdravilih, alergene, povezane s poklicnim delom. Tako jih delimo glede na to, kako vstopajo v naše telo. Med inhalacijskimi alergeni so nekateri v zraku vse leto, nekateri pa le sezonsko, pri poklicnem delu, med uživanjem zdravila. Celoletni inhalacijski alergeni so različne pršice in ščurki, pasja in mačja dlaka, dlaka hrčka in morskega prašička, zajcev, konja, perje in iztrebki ptičev, tudi različne plesni. Med sezonskimi alergeni so pelodi spomladi in tudi v drugih sezonah cvetočih rastlin. Danes so klimatske spremembe povzročile cvetenje nekaterih dreves prav vse leto, celo v decembru in januarju, ko lahko cvetijo leska, jelša in ciprese. V februarju in marcu poleg njiju tudi vrba, ponekod že topol, breza in gaber, jesen, tisa, macesen in drugi iglavci. V aprilu in maju zacvetijo breza, črni gaber, bukev, hrast, javor, brest, divji kostanj, ponekod že trave, brin, tuja in drugi iglavci. V maju je na Primorskem cvetoča oljka, ki je po alergenih sorodna s cvetenjem jesena v notranjosti. Oljka in jesen pa sta pomembno sorodnega peloda, kot so v notranjosti vrtne grmovnice forzicija, liguster ali kalina, španski bezeg in jasmin. Tako moramo zgodaj spomladi pri očitno alergijskem nahodu, v kožnih testih pa pozitivnost za oljko in jesen pripisati navedenim zgodaj cvetočim grmovnicam. Bolnik pove, da v njegovem okolju ni oljke, zato mu moramo predstaviti njene vrtne sorodnike in mu omogočiti protialergijsko terapijo. V juniju so glavni alergeni v cvetočih travah, koprivah, poleti še v plevelih, trpotcu in od avgusta dalje v jesen predvsem v navadnem pelinu in ambroziji.
Celoletni alergeni so pršice, ščurki, plesni, živalske dlake, snovi med poklicnim delom, zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni, alergeni v določeni hrani, lahko pa sta sadje in zelenjava, tudi sezonska hrana. Globalizacija in klimatske spremembe so razlog za stike z nekoč sezonskim alergeni kar vse leto.
Znaki alergijske bolezni
Alergijo izražajo učinki histamina, ki se je sprožil med alergijsko reakcijo. Med njimi so pordečevanje kože, otekline po koži in sluznicah, hitrejši srčni utrip, srbenje, znaki nahoda in razdraženih oči, ovirano dihanje vse do dušenja, omotičnost, znižan krvni pritisk, prebavne motnje, največkrat kot krči, napenjanje in driske. Niso pa vsi histaminski znaki izraženi pri vsakem alergijskem dogodku.
Alergijska astma in načini zdravljenja
Če alergijski dogodek ob srečevanju z alergenom spremljata kašelj in ovirano dihanje, kar se ponavlja tudi ponoči, je astma zelo verjetna. Zdravimo jo kot druge vrste (fenotipe) astme, s tem da se posvetimo tudi terapiji alergije, ki je vpletena in jo preventivno preprečujemo.
Pogostejši alergeni kot vzroki astme
Najpogostejše so pršice kot celoletni problem, sezonsko pa pelodi trav, zgodaj cvetočih dreves in poleti ter jeseni plevelov. V jesenski vlagi in pozimi so možen alergen tudi plesni, in to v naravi, kopalnicah, vlažnih stenah stanovanja, neprezračenih ali preznojenih oblačilih, za slikami, omarami. Manj pogoste alergene odkriva alergolog z usmerjenimi vprašanji o bivalnem okolju, poklicnem delu, prehrani, naravnem okolju, prostočasnih navadah. Glede na odgovore izbere listo za kožne teste. Tudi prepričanost bolnika o kritičnem alergenu ni vedno utemeljena. Neredki na primer mislijo, da jim nahod povzroča cvetoča lipa, pogosteje pa se odkrije alergen v cvetočih travah in žitih.
Ali posekati brezo v lastnem ali sosedovem vrtu
Ni smiselno, saj se kritični pelod z vetrom širi na velike razdalje, tudi v druge ulice in kraje. Bolj smiselno je zadrževanje v zaprtih prostorih v obdobju cvetenja, kadar je vreme sončno in vetrovno.
Ali so ob alergiji na hranilo težave le v prebavilih
Ob sproženju alergijskega procesa po zaužitju alergena v hrani so težave lahko v različnih sistemih telesa, kot je navedeno pri učinkih histamina. Nekdo dobi kožni izpuščaj, drugi nahod ali astmo, tretji bruha in doživi drisko itd.
Pogostnost navzkrižne alergije na sadje in zelenjavo ob prvotni alergiji na brezov pelod
Alergični na pelod breze v 55 odstotkih razvijejo alergijo na pečkato in koščičasto sadje ter na lešnike, na gomolj zelene pa v 20 odstotkih primerov. Na gomolj zelene je alergičnih 42 odstotkov tistih, ki so alergični primarno na divji pelin (artemizijo), in 14 odstotkov alergičnih na divji pelin razvije še alergije na začimbe.
Histaminska intoleranca
Nekateri ljudje, ki jim ne dokažemo alergije, razvijejo alergijam podobne, torej histaminske pojave, če uživajo hrano, ki že naravno vsebuje veliko histamina. Pri njih se ugotovi pomanjkanje encima diaminooksidaze – DAO, katerega naloga je razgradnja histamina, tudi zaužitega. Težave nastanejo v različnih delih telesa, in ne le v prebavilih. Rešitev problema je opustitev hranil, ki vsebujejo veliko histamina, to je vseh alkoholov, kislega zelja, trdih sirov, kakava in čokolade ter še drugih živil, kar opredeljuje alergolog.
Laktozna intoleranca
Nekaterim ljudem pa primanjkuje encima za razgradnjo mlečnega sladkorja – laktoze. Zato nerazgrajeni mlečni sladkor ne more vstopiti iz črevesa v krvni obtok. Ostane v črevesu, veže nase tekočine, povzroča napenjanje in drisko. Problem je samo v prebavilih.
Fruktozna intoleranca
Nekateri ljudje nimajo dovolj encima za razgradnjo sadnega sladkorja in po sadju z veliko fruktoze dobijo drisko, pojavijo se napenjanje in krči v trebuhu.
Konzervansi in aditivi kot psevdoalergeni
Konzervansi, sredstva za okus, videz in obstojnost hrane so kemične snovi, ki niso alergeni, pač pa po vezavi na telesne beljakovine delujejo kot alergeni ali pa že brez tega neposredno vzbudijo imunske celice k sproščanju histamina. Problema ne dokazujemo s kožnimi testi, lahko pa s provokacijskim obrokom živila. Tudi izkustveno svetujemo opustitev pogostejših kritičnih konzervansov, npr. benzoatov, nitritov in sulfitov, salicilatov (tudi aspirina), umetnih barvil, antioksidantov in glutamatov.
Aspirin – acetilsalicilna kislina v živilih
Velika vsebnost salicilne kisline je v začimbni mešanici curry, v pekoči papriki, origanu, gorčici in cimetu. Precej manj je tega psevdoalergena v rozinah, malinah in rdečem ribezu, marelicah, ananasu, brusnicah, kosmuljah in vrtnih jagodah. Minimalno je prisoten še v endiviji in radiču, zelenih olivah in redkvi.
Testi za nutritivno alergijo odraslih
Vključeni so najpogostejši alergeni iz hrane, kot so kravje mleko, pšenična moka, lahko dodajamo še druge vrste moke, tudi bobovo moko, jajca, sojo, sezam in arašide kot stročnici, papriko in paradižnik, izbrano sadje, zeleno, nekatere morske ribe, gorčico, orehe, oreške in lešnike, kakav, po bolnikovem problemu tudi drugo.
V kateri hrani je lahko prisotna soja
Sojo vsebujejo bonboni in slaščičarsko pecivo, solatni prelivi, konzerve, omake, juhe, polnila, kreme, mesni nadomestki, kocke, umetne pijače, nadomestki mleka, margarina in majoneze.
Nikelj kontaktno in v hrani
Kot kontaktni alergen je v kovinskih izdelkih, nakitu in posodah. Kot alergen v hrani pa ga vsebujejo stročnice, zelje, kakav, ovseni kosmiči, orehi, kalčki, čokolada, mandlji in marcipan.
Kdaj so priporočljive tablete antihistaminika in preventiva ter terapija astme
Jemanje teh tablet priporočamo v obdobju kritičnega cvetenja, in to zvečer pred spanjem s pričakovanim učinkom naslednji dan. Pri pršicah pa so dobrodošli že čez noč. Pri alergijski astmi je v kritičnem času treba izvajati protialergijsko terapijo z antihistaminikom, bazalno terapijo proti vnetju astme in olajševalno terapijo za sprostitev prehodnosti dihalnih poti. Vsako pomlad ali pa že tedne proti pomladi priporočamo posvet z alergologom. Antihistaminika ni treba jemati že tedne pred izpostavljenostjo alergenu, ampak na začetku alergijskih simptomov. Astmo pa zdravimo tudi določeno obdobje po cvetenju, ker je bil sprožen vnetni proces v bronhialni sluznici, ki vnetno aktivnost lahko vzdržuje dalj časa.
Ali je alergija ozdravljiva ali pa bo problem vse življenje
Alergijo ublažimo predvsem z izogibanjem alergenu, pri inhalacijski alergiji pa se že več let uspešno izvaja specifična imunoterapija za konkretni dokazani alergen. Naravno se alergijski procesi v življenju umirjajo, tudi prenehajo, saj jih v starosti srečujemo manj. V tej dobi pa je večkrat prisoten problem preobčutljivosti za zdravila. Alergijsko nagnjenost in ogroženost v vsaki življenjski dobi lahko preverimo.