Gibanje je za pljučne bolnike zelo pomembno. Če smo dejavni, se izboljša kakovost našega življenja. Telesna dejavnost je pomembna tudi za bolnike s težjo okvaro pljučne funkcije. Človeško telo ni ustvarjeno za mirovanje, kajti to škoduje mišicam, kostem, sklepom in na splošno vsem telesnim sistemom. Vsak posameznik gibanje prilagodi svojim sposobnostim. S telesno vadbo nikoli ne smemo pretiravati in se pretirano izčrpavati.
Vsakodnevne ustaljene dejavnosti pa se seveda zmanjšajo oziroma začasno prekinejo pri akutnem poslabšanju bolezni, pri povišani telesni temperaturi, pri respiratornih okužbah … Preden bolnik po različnih poslabšanjih bolezni ponovno začne povečevati obseg dejavnosti, se mora posvetovati s svojim zdravnikom.
Skrb za čiste in prehodne dihalne poti
Osnovna vsakodnevna naloga in obveznost kroničnega pljučnega bolnika je, da skrbi za čiste in prehodne dihalne poti v svojem telesu. Dihalne poti se čistijo z izkašljevanjem odvečne sluzi. Najpomembnejši pogoj za lažje izkašljevanje je zadostna hidracija. Nobena fizioterapevtska metoda ne pomaga, če bolnik vsakodnevno ne popije dovolj toplega čaja (lahko tudi vode). Pri izkašljevanju pa seveda ne smemo pozabiti na ustrezno higieno sebe (svojih rok) in drugih. Če je veliko sluzi, je pogoj za dobro izkašljevanje, da najprej počasi in globoko vdihnemo in potem dva do trikrat zakašljamo in izkašljamo sluz. Če je kašelj produktiven, je v redu, če pa je dražeč, to pomeni samo dodatno izčrpavanje. Pri dražečem kašlju zdravnik predpiše zdravila za pomiritev kašlja. Pri produktivnem kašlju pa fizioterapevti priporočamo uporabo izkašljevalnika, t. i. flutterja. To je pripomoček za lažje izkašljevanje sluzi. Sluz se namreč lažje odlepi od dihalnih poti. Pripomoček je mogoče kupiti v večini trgovin z medicinskimi pripomočki in je preprost za uporabo. Ob primerni uporabi in ustreznem večernem čiščenju pod tekočo vodo ga je mogoče uporabljati dvajset let in več. Najustreznejši položaj med vajo s flutterjem je sproščen sedeči položaj za mizo, bolnik naj je naslonjen na komolce rok. Sledi počasen in globok vdih, nato objem pripomočka z ustnicami in pri izdihu izdih v pripomoček. Pripomoček omogoča frakcionirani izdih, z njim je mogoče lažje izdihniti ogljikov dioksid (CO2) in izdihniti tudi ujeti zrak iz pljuč. Za poglobitev vdiha obstaja več vrst pripomočkov. Ti krepijo inspiratorne mišice.
Dihalne vaje za vsak dan
Pljučnim bolnikom priporočamo, da na dihanje pomislijo vsak dan. Sprostiti se skušajte vsak dan. V udobnem in sproščenem položaju od dva- do trikrat na dan izvajajte dihalne vaje:
- trebušno dihanje (3–5 vaj) in
- prsno dihanje (3–5 vaj).
Pljučni bolniki velikokrat prehitro in površno dihajo z zgornjimi deli pljuč in s pomožno dihalno muskulaturo. Velikokrat trebušne prepone kot glavne dihalne mišice sploh ne uporabljajo. To pa je mogoče z vsakodnevnim delom vaditi, da pride do dihanja spet s pravilnim dihalnim vzorcem.
Nasvet za pravilne dihalne vaje
Pri trebušnem dihanju položite eno roko zgoraj na trebuh. Najprej skozi priprta usta zrak izdihnite, najbolje tako, kot da bi izgovarjali »š« ali »s«, potem pa počasi in globoko zrak vdihnite skozi nos, pri tem trebuh izbočite, roko nežno odrinite, zrak nekaj sekund zadržite v pljučih, nato pa ga sproščeno izdihnite skozi priprta usta tako, kot da bi izgovarjali glas »š« ali »s«.
Pri prsnem dihanju se primite z dlanmi od strani za spodnjo stran prsnega koša. Najprej izdihnite s priprtimi ustnicami tako, kot da bi izgovarjali »š« ali »s«. Prsni koš z dlanmi dodatno stisnite. Nato s prsnim košem počasi odrinite roke ter počasi in globoko vdihnite skozi nos, nato vdih zadržite nekaj sekund in počasi skozi priprta usta izdihnite, kot da bi izgovarjali »š« ali »s«.
Pri delu vam želim veliko vztrajnosti in dobre volje. Vredno se je potruditi, kajti dihanje je osnovna življenjska funkcija.
Osnovna vsakodnevna naloga in obveznost kroničnega pljučnega bolnika je, da skrbi za čiste in prehodne dihalne poti v svojem telesu.