Alergije pri otrocih

Anafilaksija je resna generalizirana oziroma sistemska preobčutljivostna reakcija, ki je lahko življenjsko nevarna zaradi dihalne stiske (lahko namreč oteče sluznica v grlu ali se zožijo spodnje dihalne poti) in prizadetosti srčno-žilnega sistema (oslabljeno je lahko delovanje srca, žile pa so preveč prepustne in razširjene). Hrana (arašidi in druge stročnice, drevesni oreščki, jajce, mleko, pšenica, sadje, ribe in morski sadeži) je najpogostejši vzrok za anafilaksijo pri otrocih in mladostnikih. Zadnja leta narašča število otrok, ki so alergični na hrano, ter število sprejemov otrok v bolnišnice zaradi anafilaksije, povzročene s hrano.

Astma je najpogostejša kronična bolezen dihal v otroštvu. Vnetje, ki je glavna značilnost astme, je stalno, dihala so prizadeta tudi takrat, ko je otrok videti povsem zdrav in normalno telesno zmogljiv. Vnetje je za astmo značilno in povsem drugačno kot pri pljučnici ali bronhitisu. Sluznica v dihalnih poteh nabrekne, se odebeli, izloča več sluzi, mišice v steni dihal se ob določenih sprožilcih skrčijo in zaradi vsega tega so dihalne poti ožje ter je dihanje oteženo. Takrat otrok začne težko dihati, kašljati, lahko ga slišimo glasno piskati, včasih pa celo toži, da ga tišči ali boli v prsih.

Alergijske bolezni so bile v zadnjih desetletjih v porastu. Največ jih je v razvitem svetu. Velika mednarodna študija ISSAC, v kateri je sodelovalo 54 držav, je pokazala, da je prevalenca astme, alergijskega rinitisa in ekcema pri otrocih nad 20 %.

AD je kronično vnetje kože, ki ga povzroča genetska napaka v presnovi beljakovine filagrin, ki tvori prvo obrambno linijo zaščite pred mikrobi, alergeni in strupi, ki ogrožajo naše telo iz okolja. Nastane strukturna in funkcijska anomalija kože. AD prizadene 15 – 20 % otrok po celem svetu, vendar je pogostnost različna. Večja obolevnost je v razvitih državah Zahoda in to v mestnih predelih. Prvi znaki se pojavijo že v prvih mesecih življenja oziroma do petega leta (v 60%).

Atopija pomeni osebno in družinsko nagnjenje k tvorbi posebnih protiteles tipa IgE, ki nastanejo kot odgovor obrambnega sistema na različne alergene iz okolja.

Atopijski dermatitis (AD) je kronična, ponavljajoča se močno srbeča kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, majhne otroke, mladostnike in tudi odrasle. Pojavnost bolezni v zahodnih državah narašča, ocenjujejo, da jo ima 15–20 odstotkov oseb v razvitem svetu. Atopijski dermatitis je pogostejši pri osebah, ki imajo v družini druge atopijske bolezni, kot so astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči.

Koprivka ali urtika je oblika izpuščaja nekoliko dvignjena nad nivo kože rdečkaste barve s središčno bledico. Obstajajo lahko posamezne koprivke ali pa se med seboj zlivajo (slika1). Bolezen se imenuje koprivnica ali urtikarija. Njena značilnost je, da bolnika močno srbi, kar moti spanje, pouk ali delo. Pogosteje se pojavlja pri otrocih (15 do 20%). Občasno urtike spremljajo otekline, npr. ustnic, lic, vek, uhljev, redkeje jezika, glasilk, sklepov in spolovila.

Pri alergijskem rinitisu gre za bolezensko dogajanje v predelu sluznice nosu, ki se mu pogosto pridruži še prizadetost očesnih veznic. Postopki za diagnozo, preprečevanje, zdravljenje in vodenje otrok z alergijskim rinitisom in konjunktivitisom so enaki tistim pri odraslih.
Astma je najpogostejša kronična bolezen otroštva, ki jo ima približno 4000 slovenskih otrok. Otroci z astmo kašljajo, piskajo, imajo občutek stiskanja v prsih in kratko sapo. Veliko staršev se ne zaveda, da je kronični kašelj lahko edini simptom astme ter da ni nujno, da njihovemu otroku piska v pljučih, da bi imel astmo.

Rdeča, nabrekla, luskaska, srbeča, zatečena koža - vsak od naštetih znakov je lahko posledica alergijskega dogajanja na koži. Pri tem gre za reakcijo imunskega sistema na različne alergene. Najpogostejše alergijske bolezni oziroma znaki, ki prizadenejo kožo, so atopijski dermatitis, urtikarija in kontaktni dermatitis.

Alergija prebavil (gastrointestinalna - gi-alergija) se večkrat začne že v prvih mesecih življenja, kot posledica alergije na hrano, večinoma na kravje mleko, jajce, pšenično moko, pozneje na arašide, drevesne oreške, morske sadeže.

• Pojavijo se pri 1 do 3 odstotkih ljudi po pikih čebel, os, sršenov in čmrljev.
• Lahko ogrožajo življenje.
• Pojavijo se v 10 do 20 minutah po piku.
• Ljudje morajo poznati znake alergijske reakcije.
• Bolniki morajo biti naučeni samozdravljenja.
• Bolniki morajo vedno imeti pri sebi zdravila za samopomoč.