Vzrok alergije
Čeprav so alergeni v drugih primerih nutritivne alergije praviloma beljakovine, je v tem primeru alergen molekula ogljikovih hidratov, točneje galaktoza-alfa-1,3-galaktoza, torej disaharid. Ta je v sesalcih z »rdečim mesom«. Prisotna je v mesu goveda, prašiča, ovce, konja, koze in divjačine. Vsebuje jo tudi želatina v koloidnih infuzijskih raztopinah, žele bonbonih, cepivih in vsebuje jo zdravilo za terapijo raka cetuksimab (Erbitux). Alergijske pojave na disaharid galaktozo v praksi imenujemo sindrom alfa-gal. Praktično pa ta sindrom pomeni alergijo na »rdeče meso«. V naših razmerah so to zlasti govedina, svinjina in divjačina. Kritična v tej zvezi je zlasti drobovina, npr. ledvice, jetra in pljuča omenjenih živali.
Razvoj alergije
Molekula alfa-gal je v slini klopov in drugih členonožcev. Ljudje, ki jih je ugriznil klop, ki je bil pred tem prisesan na kožo živali, kot so govedo, prašič, srnjad, koza, ovca, dobijo s slino klopov molekule alfa galaktoze (alfa-gal). Osebe se po večkratnih ugrizih klopa senzibilizirajo na alfa-gal tako, da tvorijo specifična protitelesa razreda IgE (sIgE) proti galaktozi – disaharidu. Pri ponovnem ugrizu klopa ali pa po uživanju mesa navedenih živali lahko nastane v takem človeku alergijska reakcija in je lahko zelo intenzivna. Nastane namreč vezava med že tvorjenimi sIgE in vnosom alfa galaktoze v telo, celo kot anafilaktični šok. Poznavalci opozarjajo, da lahko gre za hudo alergijsko reakcijo ali pa nenadne omotice, ki jim ne odkrijemo vzroka, tudi zaradi uživanja rdečega mesa pri senzibilizirani osebi. Ker danes v bolnikovi krvi lahko določamo specifična protitelesa IgE, je pri negativnih rezultatih o vzroku prestane težje alergije priporočeno analizirati tudi protitelesa IgE na alfa-gal v krvi osebe, pri kateri je znan tudi podatek o prestanih ugrizih klopa.
Simptomi sindroma alfa-gal
Simptomi so podobni kot po drugih nutritivnih alergenih: izpuščaji s srbenjem, otekline ustnic, okolice oči, vek, obraza, ovirano dihanje, kašelj s piskanjem v pljučih. Možne so bolečine v trebuhu, siljenje k bruhanju, driska, bruhanje. Najtežja reakcija, anafilaksija, se izraža s kombinacijo navedenih simptomov. Znižanje krvnega pritiska napoveduje zelo nevarno stanje. Simptomi, navedeni na začetku tega odstavka, se začnejo že v eni uri po zaužitju obroka, ki vsebuje galaktozo. Težje reakcije se opazujejo tri ure ali celo šest ur po takem obroku, torej po večerji sredi noči.
Postavitev diagnoze sindroma alfa-gal
Najdragocenejši so podatki iz bolnikove pripovedi – anamneze (kateri so bili simptomi, kako je reakcija potekala). Sprašujemo podatke o ugrizih klopov, na drugi strani pa o uživanju mesa kritičnih živali. Opravimo kožne teste za meso po podatkih iz anamneze. V krvi iščemo specifična protitelesa IgE proti beljakovinam mesa iz anamneze. Določamo navzočnost specifičnih IgE proti alfa-gal.
Zdravljenje in preventiva
Alergijske simptome na koži in po vsem telesu zdravimo kot druge alergijske pojave. Med izbornimi zdravili so antihistaminiki in glukokortikoidi v odmerkih po zdravnikovem navodilu. Sistemsko anafilaktično reakcijo akutno obravnavamo prav tako po znanih principih, pri čemer naj ob znižanju krvnega pritiska in ob oviranem dihanju ne odlašamo z aplikacijo adrenalina, tudi kot avtoinjektor, ki ga predpiše zdravnik že preventivno in poda navodila. Potreben je dovod večje količine tekočin s pitjem ali z infuzijo. Bolnika je treba opazovati do 24 ur.
Opustimo rdeče meso, zlasti naštetih živalih v prvem delu tega zapisa. Izogibamo se možnostim za klopov ugriz. Klopi so tudi v smeteh, v stelji. Pri nas jih je največ na Gorenjskem, Koroškem, v gozdovih in hribih okrog Škofje Loke in Kamnika. Pregledujemo morebitno prisotnost klopov na domačih živalih, tudi psih. Po hoji ali delu v gozdu se stuširamo in skrbno pregledamo naslednje dele telesa: pod pazduho, okrog ušes, popek, pod koleni, lasišče, okrog pasu. Opozarjamo na opustitev »gumijastih medvedkov« in drugih žele bonbončkov. Kritično citostatično zdravilo je omenjeno na začetku in ga zdravniki poznajo.