Ambrozija
Ambrozija spada med približno 40 vrst zeli iz družine Asteraceae. Več vrst ambrozije je prišlo k nam iz Severne Amerike s semeniin sodobnim prometom, to pa se še nadaljuje. Pelod različnih vrst ambrozije je pri nas navzoč poleti in zgodaj jeseni na ravninah, ob cestah, letališčih in okoli gradbišč. Rastlina je zelo rodovitna in invazivna, saj vsako poletje zaseje ogromno novih rastlin. Ekstrakte peloda dodajajo tudi homeopatskim pripravkom za terapijo pri alergiji na to rastlino.
Protitelesa, ki jih razvije organizem alergične osebe proti ambroziji, navzkrižno reagirajo z mnogimi drugimi rastlinskimi alergeni, kot so kamilice, navadni pelin ali artemizija, med pleveli pa ščir, inkovsko proso, zlata rozga, pelod pasje trave. Šibkejša navzkrižnost je tudi z alergeni lateksa, posredno pa tudi z alergeni melon, bučk in banan. Seveda pa vse odkrite biokemične sorodnosti ne povzročajo vsakomur kliničnih težav. Pomembno je, da dokazano alergijo na ambrozijo preprečujemo in zdravimo, saj je tak proces lahko začetek neslutene preobčutljivosti. V naših razmerah so imeli bolniki zaradi ambrozije večinoma alergijski nahod in vnete oči v mesecih od konca julija do septembra. Težave lahko uspešno preprečujemo in zdravimo, ker je diagnoza pri osebah s kritičnega območja preprosta in lahko zgodnja že ob začetku simptomov.
Artemizija ali navadni pelin
Pri nas je dokaj razširjena in ljudem poznana rastlina, saj je eden izmed razširjenih plevelov. Uporabljajo jo kot zelenjavo, zdravilo in začimbo. Tudi ta je doma v Severni Ameriki, vendar raste tudi v Aziji in Evropi. Najdemo jo ob poteh, na opuščenih zemljiščih, ob gozdičih, na gričih ali pa domačem vrtu. Všeč so ji vlažna in rodovitna tla. Gojijo jo tudi kot kulturno rastlino.
Pelod navadnega pelina je najpomembnejši alergen med pleveli. Po alergenosti je srednje močan. Za pelodi trav in dreves je po pogostnosti in alergenosti na tretjem mestu. Precej ljudi, in to kar 16–50 odstotkov, je samo senzibiliziranih, kar pomeni, da ne razvijejo alergijskih simptomov, pač pa se pri njih pojavi alergija na navzkrižne prehranske alergene v začimbah in zelenjavi. Navzkrižni, to je alergensko delno podobni artemiziji, so šetraj, divji pelin, kozja brada in gosja trava. Navzkrižne alergije pa smo opazovali že ob uživanju naslednjih: zelene, janeža, karija, kopra, komarčka, kumine, korenčka, klinčkov (večinoma kobulnic). Navzkrižno reagirajo tudi artičoke, pehtran, ambrozija, sončnica, ivanjščica, marjetica, kamilica, krizantema (košarnice). Med razhudnikovkami vsebujejo sorodne alergenske sestavne delce krompir, paprika, paradižnik in melancana. Posebna sorodna skupina z artemizijo so še kumare, melone in bučke. Svojska sorodnika z artemizijo sta tudi zeleni in črni poper, med sadjem pa mango. Poznopoletna in jesenska alergija je možna tudi zaradi sorodnosti peloda artemizije in kopriv.Botanične podobnosti so tako široke, da nepojasnjene alergijske težave ob sicer pozitivnem kožnem testu na artemizijo imenujemo kar sindrom artemizija-zelena-začimbe. Pri razjasnjevanju teh povezav skoraj ne moremo brez pomoči botanikov oz. biologov.
Alergeni v artemiziji in sorodnih začimbah so odporni proti vročini in ohranijo alergenosttudi po kuhanju in pečenju. Artemizija pa vsebuje tudi flavonoide, kumarine in eterično olje cineol, ki so možen vzrok kontaktne alergije med bivanjem na vrtu ali drugod v naravi. Ob pozitivnem kožnem testu na artemizijo bolnika poučimo o vseh omenjenih sorodnostih in nujnem izogibanju, pri hudih alergijskih težavah, kot so nahod, vnete oči in astma, neredko tudi prebavne motnje, pa je danes možna specifična imunoterapija, ki je hvaležno uspešna po treh sezonskih postopkih.