Kontaktne alergije in iritacije v gospodinjstvu

Kontaktne alergije in iritacije v gospodinjstvu se najpogosteje kažejo kot kronični dermatitis rok in se pojavljajo pri enem do štirih odstotkih populacije. Poleg gospodinj so pogosteje prizadeti tudi zdravstveni delavci. Dvakrat pogosteje so prizadete ženske, kar kaže na velik vpliv dela v gospodinjstvu. Še posebej pogost je dermatitis pri osebah, ki imajo roke pri svojem delu mokre oz. si jih pogosto umivajo, kar poslabša barierno funkcijo kože.

Kožna bariera je rožena plast povrhnjice. Normalna koža je pokrita z zaščitnim oljnim plaščem, vsebnost lipidov in vlage je običajna, celice rožene plasti vsebujejo veliko keratina in do dvajset odstotkov vode, so tesno druga poleg druge in se deloma prekrivajo. Celice vsebujejo naravne vlažilce kože, kot so urea, aminokisline in mlečna kislina, ki nase vežejo vodo. Dobro barierno funkcijo omogoča tudi dvoslojna lipidna plast med njimi. Vse skupaj lahko primerjamo z zidom. Celice predstavljajo zidake, lipidi pa malto. Taka koža je prožna, elastična in nepoškodovana.

Barierna funkcija kože je motena zaradi zmanjšane ali povečane vsebnosti vlage, zmanjšane ravni lipidov v koži ali poškodovane rožene plasti celic. Zmanjšana sinteza lipidov, pretirano umivanje z mili, stik kože z detergenti in s praški še dodatno znižajo raven lipidov v koži. Celice rožene plasti se zaradi izgube vode skrčijo, lipidni dvosloj med njimi razpade in nastanejo razpoke, skozi katere vstopajo alergeni in mikrobi, ki aktivirajo imunski sistem.

Naše roke so izpostavljene mnogim iritantom iz okolja (čistilom, barvam, raztopinam), pomembni poslabševalci pa so še voda in alkalna mila. Pri osebah, nagnjenih k alergijam, oz. pri alergikih, med katerimi so osebe z atopijskim dermatitisom, s kontaktnim alergijskim dermatitisom ali kontaktno urtikarijo, se klinična slika lahko hitro poslabša. Kontaktna alergija na surovo meso in zelenjavo je pogostejša pri osebah, ki delajo v kuhinji.

Kontaktni dermatitis rok lahko razdelimo na alergijski in iritativni, pogosto pa se pojavljata hkrati.

Kontaktni alergijski dermatitis

Razvije se pri senzibilizirani osebi (tisti, ki je že prej prišla v stik z alergenom) ob ponovnem stiku z alergenom, kar povzroči aktivacijo limfocitov T v koži, ki na mestu kontakta sprožijo vnetni odgovor po dveh do treh dneh. Okvarjena zaščitna funkcija kože prispeva k hitrejši senzibilizaciji posameznika. Pri gospodinjah je kontaktni alergijski dermatitis najpogostejši po rokah. Občutljive so lahko za mila in čistilna sredstva (konzervanse, terpentin in druge dodatke), kozmetične izdelke, razkužila, kovine (krom, nikelj), gumo, lateks, hrano in začimbe. V Severni Ameriki je veliko ljudi s kontaktno alergijo na liste bršljana in hrasta. V akutni fazi kontaktnega alergijskega dermatitisa vidimo neostro omejena žarišča z eritemom, vezikulami, pozneje s krastami, v kronični fazi pa pordelo, zadebeljeno kožo z luščenjem in razpokami (ragadami). Prisoten je srbež. Glede na mesto sprememb lahko sklepamo na kontaktnega povzročitelja. Poleg anamneze in klinične slike krpični testi opredelijo sum na kontaktno alergijo. Standardne alergene nalepimo na hrbet in lokalno reakcijo kože na mestu kontakta odčitamo po dveh in treh dneh.

Iritativni dermatitis

Veliko težav v gospodinjstvu povzroča iritativni ali toksični dermatitis, ki je na prvi pogled lahko podoben alergijskemu kontaktnemu dermatitisu, vendar povzroča pekoč, boleč občutek, in ne srbeža, nikoli se ne razširi v okolico mesta kontakta. Pri stiku z močnimi toksini (npr. s kislinami, z bazami, organskimi topili, nestrokovno pripravljenimi izvlečki zelišč, drugih rastlin …) povzroča mehurje ali bule, in ne drobnih mehurčkov ali vezikule kot pri kontaktnem alergijskem dermatitisu, kronična oblika pa je kumulativni subtoksični dermatitis, ki se lahko razvija več let po izpostavljanju blagim iritantom (detergentom, lugom, milom, blagim topilom), po dolgotrajni izpostavljenosti kože vodi ali drgnjenju. Taki dejavniki so pogostejši na delovnih mestih pomivalke posode, čistilke, kuharice, pri gospodinjah … Pri iritativnem dermatitisu se citokini sproščajo neposredno iz poškodovanih keratinocitov.

Zdravljenje

Najboljše zdravljenje je izogibanje alergenom, ki povzročajo kontaktni alergijski dermatitis. Nekaterim vseprisotnim alergenom se je težko popolnoma izogniti. Nikelj je najpogostejši kontaktni alergen in je prisoten v mnogih kovinskih izdelkih za vsakdanjo uporabo. Je v izdelkih za osebno rabo, kot so modni nakit, uhani, ure in pasovi za ure, gumbi na kavbojkah, igle, zadrge, vžigalniki, kovanci, ključi, zaponke na pasovih, okvirji za očala, dentalni ortopedski pripomočki za čeljusti in druge ortopedske naprave; v izdelkih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, kot so lonci, pralni stroji, brivniki, škarje, kuhinjske naprave, pribor, držaji, ali na delovnem mestu, npr. naprave iz jekla, police, pisarniške sponke, orodje.

Z negovalnimi kremami in izogibanjem nespecifičnim iritantom pomagamo okvarjeni barierni funkciji kože. Roke si umivamo, kadar so umazane, z nevtralnimi sintetičnimi mili. Po umivanju si jih nežno obrišemo in namažemo z negovalno kremo, ki jo lahko uporabimo večkrat na dan. Svetujemo mazilne podlage, ki koži nadomestijo vlago in maščobo. To so mazilne podlage, ki vsebujejo naravne vlažilce kože, kot so urea, maščobne kisline in mlečna kislina. Mazilne podlage po eni strani preprečujejo izhlapevanje vode, po drugi pa koži dodajajo maščobo in tako obnavljajo zaščitni oljni plašč kože ter prodirajo v njene zgornje plasti. Ko izboljšamo barierno funkcijo kože, se zmanjša sproščanje vnetnih mediatorjev in s tem občutek srbenja. Zato je začarani krog praskanja in poškodovane kože prekinjen.

Kadar je le mogoče, si roke pri delu z vodo in detergenti oz. s čistilnimi sredstvi ter pri delu s sadjem in z zelenjavo zaščitimo z rokavicami brez lateksa, pod katere oblečemo navadne bombažne rokavice.

Ob hujšem poslabšanju bolezni svetujemo pregled pri zdravniku. Lokalno zdravimo s kortikosteroidnimi kremami, za kronične oblike svetujemo terapijo s fotosenzibilizatorjem psoralenom v obliki kreme in UVA-fototerapijo, za trdovratnejše oblike pride v poštev sistemska terapija s ciklosporinom, v zadnjih letih pa tudi z alitretinoinom.

doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med, specialistka dermatovenerologije