Tudi letos smo se člani Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije zbrali v Strunjanu na rehabilitacijskem oddihu, kjer nam je osebje hotela Svoboda pripravilo prijetno dobrodošlico. Letošnje bivanje je bilo, tako kot vsa leta do zdaj, razdeljeno na pet- ali sedemdnevno bivanje z vsakodnevnimi dihalnimi vajami.
V nedeljo ob našem prihodu sta nas pričakali Silvana Ilič Topič, vodja hotelov Talaso Strunjan, in Barbara Šmon, vodja animacije. Ob sproščenem pogovoru nam je bil predstavljen program letošnjih dejavnosti v Strunjanu, ki je bil namenjen članom društva, delno pa prilagojen tudi za druge goste hotela. Letošnja rehabilitacija je žal potekala v malce slabšem vremenu.
Kljub temu inštruktorja nordijske hoje, gospoda Janeza, slabo vreme ni preveč motilo, saj je vsako jutro izvajal aktivni program in popeljal udeležence po prelepem strunjanskem okolišu. Ob nepravilni hoji in napačni telesni drži je posameznika opomnil in nam povedal, da z nepravilnimi kretnjami in s slabo držo telesu povzročamo veliko škodo. Vsi, ki smo z njim izvajali jutranjo nordijsko hojo, smo se naučili pravilnih korakov in gibanja. Med sprehodi smo izvedeli razne krajevne informacije in zgodbice iz okolice Strunjana, saj je resnično dober poznavalec tega kraja.
S fizioterapevtko smo izvajali jutranje vaje, ki pa smo jih morali zaradi slabšega vremena večkrat seliti z zunanjih površin v telovadnico. Vsakodnevno je dvakrat potekala tudi vodna aerobika v hotelskem bazenu.
Načrtovana sta bila tudi izleta. Ogled gradu Devin, kjer še vedno prebiva kraljeva družina, je žal odpadel, saj je bilo zaradi slabega vremena premalo prijavljenih. Uspel pa je nakupovalni izlet v Italijo v Milje.
Večerni program je bil kot že tolikokrat do zdaj zelo pester in zanimiv. Vrhunec pa je dosegel obisk dekanskih komedijantov z gledališko komedijo Družinske štorije Zmagota in Vittorije. Ura in pol smeha je bila za nas kot balzam za sproščeno in veselo vzdušje. Za pevsko razpoloženje udeležencev so poskrbeli pevci moškega pevskega zbora iz Izole. Njihov repertoar je bil res enkraten, saj so izvajali raznovrstne pesmi, od slovenskih narodnih, italijanskih, dalmatinskih do istrskih. Krona nastopa je bila prav gotovo himna Primorske Vstala Primorska, ki je skoraj vsem poslušalcem dvignila adrenalin in tudi malce orosila oko. Prijetni večeri so bili tudi ob poslušanju plesne glasbe, le plesalcev je bilo malo.
V avditoriju hotela so se vsak večer odvijale raznovrstne predstavitve lokalnih ponudnikov. Spoznavali smo vinarske posebnosti domačih vinarjev, nakit s čipko, umetniško oblikovanje stekla, predstavitev naravne in biokozmetike iz Smilja, nepogrešljiva pa je bila tudi ponudba strunjanskih kakijev.
Predavanja so bila tudi letos dobro načrtovana. Poslušali smo gospo Pavlič s predstavitvijo primorske kuhinje. Gospod Švent je izvedel predavanje z naslovom Respiratorna mišična vadba – pomoč pri reševanju dihalnih težav. Inštruktor telesne vadbe Janez Kolarič je predaval o tem, kako pomagati hrbtenici, animatorka gospa Šmon pa je izvedla predavanje za dušo in telo (O hvaležnosti in (samo)spoštovanju).
Tudi letos smo člani društva izvedli skupno omizje. Klepetu včasih kar ni bilo konca. Spoznavali smo se, pogovarjali o boleznih in težavah ter si izmenjevali izkušnje in mnenja. Skoraj vsi smo se strinjali, da se srečamo tudi prihodnje leto.
Letos se je skupnega oddiha udeležilo 21 članov. Bilo bi nas še več, če nekaterim prijavljenim tik pred odhodom ne bi ponagajali virusi.